Na današnji dan leta 1800 se je v Kaníži v Slovenskih goricah rodil pisec verskih knjig JAKOB LORBER. Najprej se je preživljal z glasbo in s komponiranjem, ko pa je leta 1840 “slišal skrivnostni glas”, je začel pisati knjige z versko vsebino. V 24-ih letih jih je napisal petindvajset in vsaka ima povprečno 500 strani. Sam sebe je imenoval “božji pisarski hlapec”. Založba Lorber v Bietigheimu v Nemčiji je leta 1981 že sedmič ponatisnila Lorberjeva dela.

—–

Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena  Žige  Zoisa  ANTON  ZOIS  baron  Edelsteinski  je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je sodilo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.

Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.”  Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Ljubljani.

ANTON  LEHRMAN je leta 1906 ustanovil prvo slovensko perutninarsko društvo in prvi slovenski ilustrirani mesečnik za perutninarstvo. Prvi kranjski perutninarski zavod je ustanovil že leta 1904 v Tržiču in ga tri leta pozneje  preselil v Ljubljano. Zveza društev rejcev pasemskih malih živali od leta 1983 podeljuje rejcem, ljubiteljem in strokovnim piscem  plaketo Antona Lehrmana. Lehrman se je rodil na današnji dan leta 1876 v Steinachu v Avstriji.

—–

Pravnik, statistik in zgodovinar  RUDOLF  ANDREJKA  je leta 1903 na dunajski univerzi doktoriral iz prava. Delal je v različnih državnih službah in bil v letih od 1936 do 41 načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu v Beogradu. Od leta 1925 je bil  na pravni fakulteti v Ljubljani honorarni profesor upravnega prava. Napisal je 22 knjig in v najrazličnejših revijah (tudi nemških in francoskih) objavil več kot 150 razprav s področja prava, statistike, zgodovine, narodopisja in krajepisja, planinstva in turizma ter literature in imenoslovja. Rudolf Andrejka se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1919 je izbruhnil upor vojakov mariborskega pehotnega ter konjeniškega in topniškega polka v Mariboru in na Koroškem.  Upor  je  bil  posledica  nezadovoljstva  slovenskega   vojaštva  z razmerami v vojski Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izraz nasprotovanja monarhiji in rastočemu centralizmu nove države ter povojnega socialnega vrenja. Upor je zajel približno 1.500 vojakov, a je bil še isto noč zatrt. V spopadu s kraljevini zvestimi enotami je bilo ubitih šest upornikov, 12 ranjenih, 82 pa aretiranih. Nagli vojaški sodišči v Mariboru in Dravogradu sta obsodili več vodij upora, med njimi sedem na smrt.