Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik ANTON MUZNIK se je šolal na Kranjskem in Hrvaškem, promoviral pa je leta 1758 na Dunaju. Zdravil je kugo v Transilvaniji, se kot vojaški zdravnik udeležil avstrijsko-pruskih vojn, leta 1763 pa je postal vodja zdravstvene službe v Gorici ter pozneje direktor kirurške šole. Deloval je kot higienik, se ukvarjal z analizo pitne vode, najpomembnejše pa je bilo njegovo praktično delovanje pri uvajanju preventivnega cepljenja proti črnim kozam. Anton Muznik se je rodil leta 1726 v današnjem Mostu na Soči.
—–
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po svoji lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Publicist in prevajalec FRANC ŠRIMPF se je rodil na današnji dan leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel okoli 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
—–
AVGUST LIKOVNIK je kot član kegljaškega kluba Železničar iz Ljubljane na svetovnem prvenstvu v Beogradu leta 1953 z 934-imi podrtimi keglji postavil svetovni rekord. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil enaindvajsetkrat in z ekipo osvojil po dve medalji na svetovnih prvenstvih in na evropskih pokalnih tekmovanjih, bil pa je tudi večkratni slovenski in državni prvak ter štiri leta trener jugoslovanske reprezentance.
Pozneje je opravljal vrsto uglednih funkcij v športnih organizacijah – med drugim je bil štirinajst let predsednik Mednarodne kegljaške zveze in aktiven turistični delavec. Poleg številnih domačih in tujih priznanj na športnem področju je Avgust Likovnik leta 2001 prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1926 v Zidanem Mostu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik ANTON MUZNIK se je šolal na Kranjskem in Hrvaškem, promoviral pa je leta 1758 na Dunaju. Zdravil je kugo v Transilvaniji, se kot vojaški zdravnik udeležil avstrijsko-pruskih vojn, leta 1763 pa je postal vodja zdravstvene službe v Gorici ter pozneje direktor kirurške šole. Deloval je kot higienik, se ukvarjal z analizo pitne vode, najpomembnejše pa je bilo njegovo praktično delovanje pri uvajanju preventivnega cepljenja proti črnim kozam. Anton Muznik se je rodil leta 1726 v današnjem Mostu na Soči.
—–
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po svoji lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Publicist in prevajalec FRANC ŠRIMPF se je rodil na današnji dan leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel okoli 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
—–
AVGUST LIKOVNIK je kot član kegljaškega kluba Železničar iz Ljubljane na svetovnem prvenstvu v Beogradu leta 1953 z 934-imi podrtimi keglji postavil svetovni rekord. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil enaindvajsetkrat in z ekipo osvojil po dve medalji na svetovnih prvenstvih in na evropskih pokalnih tekmovanjih, bil pa je tudi večkratni slovenski in državni prvak ter štiri leta trener jugoslovanske reprezentance.
Pozneje je opravljal vrsto uglednih funkcij v športnih organizacijah – med drugim je bil štirinajst let predsednik Mednarodne kegljaške zveze in aktiven turistični delavec. Poleg številnih domačih in tujih priznanj na športnem področju je Avgust Likovnik leta 2001 prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1926 v Zidanem Mostu.
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov