Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik in humorist RADO MURNIK se je rodil na današnji dan leta 1870 v Ljubljani. Po sicer nedokončanem študiju medicine na Dunaju in v Gradcu je postal časnikar. Pisal je za slovenske, avstrijske in češke revije ter časnike. Urejal je satirična lista “Jež” in “Osa” ter revijo “Lovec”. Njegov satirično-parodični roman “Groga in drugi” je pomenil nastop tako imenovane nove smeri, ki se je odvrnila od realizma 19. stoletja. Izoblikoval je samostojni pripovedni izraz z včasih poudarjenimi romantičnimi prvinami. V “Ljubljanskem zvonu” je v letih od 1911 do 13 objavljal zgodovinski roman “Hči grofa Blagaja”, ki je v predelani izdaji z naslovom “Lepi janičar” izšel leta 1954 kot roman za mladino. Kot satirik je bil Rado Murnik dobrodušen, brez kritične osti, vendar z izrazitim smislom za komično, jezikovni humor in spretno fabuliranje.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
—–
Odvetnik in društveni delavec LUDVIK LESKOVAR je leta 1941 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrino vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
—–
Dramatik, kritik in esejist JOSIP TAVČAR je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološki tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja stehnizirane in skomercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Dutovljah pri Sežani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik in humorist RADO MURNIK se je rodil na današnji dan leta 1870 v Ljubljani. Po sicer nedokončanem študiju medicine na Dunaju in v Gradcu je postal časnikar. Pisal je za slovenske, avstrijske in češke revije ter časnike. Urejal je satirična lista “Jež” in “Osa” ter revijo “Lovec”. Njegov satirično-parodični roman “Groga in drugi” je pomenil nastop tako imenovane nove smeri, ki se je odvrnila od realizma 19. stoletja. Izoblikoval je samostojni pripovedni izraz z včasih poudarjenimi romantičnimi prvinami. V “Ljubljanskem zvonu” je v letih od 1911 do 13 objavljal zgodovinski roman “Hči grofa Blagaja”, ki je v predelani izdaji z naslovom “Lepi janičar” izšel leta 1954 kot roman za mladino. Kot satirik je bil Rado Murnik dobrodušen, brez kritične osti, vendar z izrazitim smislom za komično, jezikovni humor in spretno fabuliranje.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
—–
Odvetnik in društveni delavec LUDVIK LESKOVAR je leta 1941 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrino vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
—–
Dramatik, kritik in esejist JOSIP TAVČAR je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološki tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja stehnizirane in skomercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Dutovljah pri Sežani.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov