Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik in humorist RADO MURNIK se je rodil na današnji dan leta 1870 v Ljubljani. Po sicer nedokončanem študiju medicine na Dunaju in v Gradcu je postal časnikar. Pisal je za slovenske, avstrijske in češke revije ter časnike. Urejal je satirična lista “Jež” in “Osa” ter revijo “Lovec”. Njegov satirično-parodični roman “Groga in drugi” je pomenil nastop tako imenovane nove smeri, ki se je odvrnila od realizma 19. stoletja. Izoblikoval je samostojni pripovedni izraz z včasih poudarjenimi romantičnimi prvinami. V “Ljubljanskem zvonu” je v letih od 1911 do 13 objavljal zgodovinski roman “Hči grofa Blagaja”, ki je v predelani izdaji z naslovom “Lepi janičar” izšel leta 1954 kot roman za mladino. Kot satirik je bil Rado Murnik dobrodušen, brez kritične osti, vendar z izrazitim smislom za komično, jezikovni humor in spretno fabuliranje.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
—–
Odvetnik in društveni delavec LUDVIK LESKOVAR je leta 1941 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrino vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
—–
Dramatik, kritik in esejist JOSIP TAVČAR je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološki tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja stehnizirane in skomercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Dutovljah pri Sežani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik in humorist RADO MURNIK se je rodil na današnji dan leta 1870 v Ljubljani. Po sicer nedokončanem študiju medicine na Dunaju in v Gradcu je postal časnikar. Pisal je za slovenske, avstrijske in češke revije ter časnike. Urejal je satirična lista “Jež” in “Osa” ter revijo “Lovec”. Njegov satirično-parodični roman “Groga in drugi” je pomenil nastop tako imenovane nove smeri, ki se je odvrnila od realizma 19. stoletja. Izoblikoval je samostojni pripovedni izraz z včasih poudarjenimi romantičnimi prvinami. V “Ljubljanskem zvonu” je v letih od 1911 do 13 objavljal zgodovinski roman “Hči grofa Blagaja”, ki je v predelani izdaji z naslovom “Lepi janičar” izšel leta 1954 kot roman za mladino. Kot satirik je bil Rado Murnik dobrodušen, brez kritične osti, vendar z izrazitim smislom za komično, jezikovni humor in spretno fabuliranje.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
—–
Odvetnik in društveni delavec LUDVIK LESKOVAR je leta 1941 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrino vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
—–
Dramatik, kritik in esejist JOSIP TAVČAR je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološki tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja stehnizirane in skomercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Dutovljah pri Sežani.
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov