Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov