Prebujanje narodne in stanovske zavednosti učiteljev na Spodnjem Štajerskem je tesno povezano z imenom učitelja JAKOBA LÓPANA, leta 1880 soustanovitelja in prvega urednika pedagoškega mesečnika »Popotnik« s podnaslovom »List za šolo in dom«. Kot glasilo slovenskih učiteljskih društev je objavljalo pedagoške članke in izkušnje učiteljev ter predstavljalo uspehe in pedagoške smernice v metodiki. Jakob Lopan je kot podučitelj služboval v Laškem, Slovenj Gradcu, Šentjanžu pri Dravogradu in v Vitanju, leta 1875 pa je postal nadučitelj (tako so takrat imenovali šolske upravitelje) na prvi slovenski osnovni šoli v Celju.
Ker je odločno varoval slovensko šolo pred nemško usmerjenim celjskim prebivalstvom, si je med Slovenci pridobil velik ugled in spoštovanje. Kot član Kmetijske družbe je na različnih predavanjih seznanjal poslušalstvo s poljedelskimi, sadjarskimi in čebelarskimi opravili ter pisal v revijo »Učiteljski tovariš«, ki je bila v tistem obdobju osrednji slovenski učiteljski časopis. Jakob Lopan se je rodil na današnji dan leta 1844 v Braslovčah.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan leta 1866 v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan leta 1879 se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.
Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je odvetnik in politik Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar ga je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.