Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 123-imi leti postavili in utrdili. V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.
—–
Pravnik HINKO LUČOVNIK sodi med pomembne teoretike kazenskopravnih znanosti in kriminologije. Kriminologijo je obravnaval kot samostojno znanstveno disciplino. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Leta 1925 je v rojstnem mestu doktoriral na pravni fakulteti, zatem je bil asistent na tej fakulteti, nato pa je do konca druge svetovne vojne delal v pravosodju in na državnih tožilstvih v Ljubljani in Splitu. Od leta 1954 je bil profesor za kazensko pravo, v letih od 1957 do 59 dekan, nekaj let pa tudi predstojnik inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti. Hinko Lučovnik je pisal teoretične članke s področja kazenskega prava in pravne zgodovine, pomembna pa je zlasti njegova razprava iz leta 1934 o vlogi zagovornika v pripravljalnem postopku.
—–
Gledališki igralec, režiser in pedagog SLAVKO JAN se je rodil na današnji dan leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. Večji del je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni.
Njegova uprizoritev Cankarjevih “Hlapcev” iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; »Hlapce« so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.
—–
Novinar in publicist LEV MODIC se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani. Med vojnama je sodeloval v levičarskih klubih in društvih. Leta 1941 je bil v nemškem ujetništvu, vendar so ga zaradi bolezni izpustili, nato pa se je leta 1943 pridružil partizanom. Po vojni je med drugim urejal Ljudsko pravico ter bil direktor urada za informiranje pri slovenski vladi in direktor Slovenskega poročevalca, Cankarjeve založbe in časopisno-založniškega podjetja Ljudska pravica. Lev Modic je za svoje delo prejel najvišje novinarsko priznanje – Zlato odličje Toneta Tomšiča.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 123-imi leti postavili in utrdili. V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.
—–
Pravnik HINKO LUČOVNIK sodi med pomembne teoretike kazenskopravnih znanosti in kriminologije. Kriminologijo je obravnaval kot samostojno znanstveno disciplino. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Leta 1925 je v rojstnem mestu doktoriral na pravni fakulteti, zatem je bil asistent na tej fakulteti, nato pa je do konca druge svetovne vojne delal v pravosodju in na državnih tožilstvih v Ljubljani in Splitu. Od leta 1954 je bil profesor za kazensko pravo, v letih od 1957 do 59 dekan, nekaj let pa tudi predstojnik inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti. Hinko Lučovnik je pisal teoretične članke s področja kazenskega prava in pravne zgodovine, pomembna pa je zlasti njegova razprava iz leta 1934 o vlogi zagovornika v pripravljalnem postopku.
—–
Gledališki igralec, režiser in pedagog SLAVKO JAN se je rodil na današnji dan leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. Večji del je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni.
Njegova uprizoritev Cankarjevih “Hlapcev” iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; »Hlapce« so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.
—–
Novinar in publicist LEV MODIC se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani. Med vojnama je sodeloval v levičarskih klubih in društvih. Leta 1941 je bil v nemškem ujetništvu, vendar so ga zaradi bolezni izpustili, nato pa se je leta 1943 pridružil partizanom. Po vojni je med drugim urejal Ljudsko pravico ter bil direktor urada za informiranje pri slovenski vladi in direktor Slovenskega poročevalca, Cankarjeve založbe in časopisno-založniškega podjetja Ljudska pravica. Lev Modic je za svoje delo prejel najvišje novinarsko priznanje – Zlato odličje Toneta Tomšiča.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov