Karolinška minuskula je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi. Od 9. do 12. stoletja je bila edina in prevladujoča pisava skoraj vse zahodne Evrope. Njena prevlada je značilna za kulturno enotnost te dobe, tako kot je bila latinščina splošen izobrazbeni jezik tistega časa. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, napisanih v karolinški minuskuli.
Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela “Ecloga de moralibus Job” iz prve polovice 9. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodni arheološki muzej v Čedadu hrani Čedajski evangeliar iz 5. ali 6. stoletja, ki ima ob robovih v 9. in 10. stoletju v karolinški minuskuli zapisana številna osebna imena slovenskih romarjev. Tudi sloviti Brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000, so napisani v tej pisavi.
—–
Dunajski dvor je v začetku leta 1573 ukazal kranjskim deželnim stanovom naj se dogovorijo o ureditvi poštne zveze za prenos pisemskih pošiljk med Gradcem in Ljubljano, stroške pa bi si delili deželni stanovi, deželni knez in uporabniki. Ker so se deželni stanovi z odločitvijo obotavljali, jim je deželni knez Karel na današnji dan leta 1573 ukazal za vzdrževanje te zveze letno prispevati 200 renskih zlatih dukatov. Sprva sta to počela le dva poštarja – pešca, pozneje pa so jih zaposlili več. Ta poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, nastala pred 445-imi leti, je bila tako pri nas prva stalna poštna zveza z natančno določeno smerjo in z natančno določenim časom prihoda in odhoda poštarjev.
—–
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar FILIP TRPIN. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Za Filipa Trpina so strokovnjaki nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
—–
Operna pevka in pedagoginja FRANCHETTE VERHUNC je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva SAŠO CVAHTE se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 80 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan leta 1920 v Podgradu.