Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.08.2018


Redovnik GREGOR VORENC se je rodil leta 1659 ali 1660 v Kamniku. V zadnjem desetletju 17. stoletja je zapisoval slovenske besede v tiskan latinski slovar iz leta 1592, nato je prepisal Kastelčev latinsko-slovenski slovar in ga dopolnil za izdajo, vendar ta potem ni izšla. Po Dalmatinovi Bibliji je z uvodi dopolnil Kastelčev prevod Svetega pisma, zapisoval pa je tudi slovenske pridige, deloma prevzete po Janezu Svetokriškem. Gregor Vorenc je bil prvi slovenski literarni delavec v ljubljanskem samostanu bosonogih avguštincev, v katerem je pozneje deloval Marko Pohlin, jezikoslovec in avtor »Kraynske grammatike«.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1899 na Proséku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pravnik RUDI KYOVSKY je doktoriral leta 1929 v Ljubljani. Kot sodni pripravnik in pozneje sodnik je delal v več slovenskih krajih, leta 1942 pa je bil interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil najprej pri italijanskih partizanih, nato pa je pri Vrhovnem štabu na otoku Visu delal v poverjeništvu za socialno politiko. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je Inštitut za javno upravo in delovna razmerja ter pozneje Inštitut za delo pri tej fakulteti.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varstvo v Ženevi, bil profesor mednarodne šole za delovno pravo v Strassbourgu in deloval v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1979 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, dve leti pozneje pa izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rudi Kyovsky se je rodil na današnji dan 1906 v Roču na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je Ivan Rob zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest “Matajurski plazovi”.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.08.2018


Redovnik GREGOR VORENC se je rodil leta 1659 ali 1660 v Kamniku. V zadnjem desetletju 17. stoletja je zapisoval slovenske besede v tiskan latinski slovar iz leta 1592, nato je prepisal Kastelčev latinsko-slovenski slovar in ga dopolnil za izdajo, vendar ta potem ni izšla. Po Dalmatinovi Bibliji je z uvodi dopolnil Kastelčev prevod Svetega pisma, zapisoval pa je tudi slovenske pridige, deloma prevzete po Janezu Svetokriškem. Gregor Vorenc je bil prvi slovenski literarni delavec v ljubljanskem samostanu bosonogih avguštincev, v katerem je pozneje deloval Marko Pohlin, jezikoslovec in avtor »Kraynske grammatike«.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1899 na Proséku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pravnik RUDI KYOVSKY je doktoriral leta 1929 v Ljubljani. Kot sodni pripravnik in pozneje sodnik je delal v več slovenskih krajih, leta 1942 pa je bil interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil najprej pri italijanskih partizanih, nato pa je pri Vrhovnem štabu na otoku Visu delal v poverjeništvu za socialno politiko. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je Inštitut za javno upravo in delovna razmerja ter pozneje Inštitut za delo pri tej fakulteti.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varstvo v Ženevi, bil profesor mednarodne šole za delovno pravo v Strassbourgu in deloval v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1979 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, dve leti pozneje pa izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rudi Kyovsky se je rodil na današnji dan 1906 v Roču na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je Ivan Rob zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest “Matajurski plazovi”.


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov