Nekdaj so kazniva dejanja sankcionirali predvsem tako, da je skupnost izgnala člana, ki je kaj zagrešil, iz svojega okolja, ali pa s krvnim maščevanjem. Ko sta se mestna in državna oblast dovolj okrepili, sta sankcije prevzeli pod svoj nadzor. V 16. stoletju je nastala vrsta posebnih predpisov o kazenskem pravu in postopku za slovenske dežele. Med najstarejše v celoti kazenske predpise v Srednji Evropi prištevajo Maléfični oziroma Kriminalni red; Ljubljana ga je dobila na današnji dan pred 504-mi leti.
V njem je naštetih 25 kaznivih dejanj in kazni zanje, dopušča pa tudi kaznovanje drugih dejanj; zanje je izreklo kazen sodišče po svoji presoji. Krut ukrep je bil predpisan na primer za krivo prisego: krivoprisežniku so odrezali jezik. Za zastavitev že zastavljene stvari so krivca utopili, kazen za veliko tatvino pa je bila v maleficíjskem redu obešenje. Izvirni dokument iz leta 1514, napisan v kurzivni gotici, hrani Zgodovinski arhiv Ljubljane.
—–
Pisec JERNEJ ANDREJKA se je rodil na današnji dan leta 1850 v Dolenjem pri Domžalah. Po služenju vojaščine je ostal v vojski; v Innsbrucku je končal kadetnico, nato je služil v Trstu in Ljubljani, v Celovcu pri 17. pešpolku in na Dunaju pri cesarski gardi. Napredoval je do čina podpolkovnika. Pisal je zgodbe iz vojaškega življenja in zgodovinske zapiske. Najbolj znana je na podlagi dnevnika napisana knjiga “Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini”, ki govori o zasedbi teh krajev leta 1878, ki se je je Jernej Andrejka udeležil kot poročnik avstrijske vojske
—–
Prvo slovensko letališče za javni zračni promet v Polju pri Ljubljani so odprli na današnji dan leta 1933. Potreba po letališču za komercialno letenje se je v Ljubljani namreč pokazala že v letih po prvi svetovni vojni, zlasti pa ob ustanovitvi jugoslovanskega podjetja za zračni promet Aeroput, ko je bila vzpostavljena redna povezava med Beogradom in Zagrebom, vojaško in športno letališče v Šiški pa ni bilo urejeno za prevzem komercialnega prometa. Ob odprtju letališča v Polju so pripravili velik letalski miting, že dan pozneje pa je stekel redni promet v Zagreb in posredno v Beograd.
Leta 1934 so uvedli še povezavo s Celovcem in dve leti pozneje z Dunajem. V začetku druge svetovne vojne so v požaru na letališču zgoreli vsa letala, oprema in dokumentacija. Pozneje ga je nekoliko moderniziranega uporabljalo italijansko in nemško okupacijsko letalstvo, po vojni pa so zgradili še drugo vzletno-pristajalno stezo, vendar sta skromna radijska in radarska oprema omogočali le dnevno obratovanje. Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je rabilo vojaškemu in športnemu letalstvu.
—–
Prvi sporazum o maloobmejnem prometu sta Jugoslavija in Italija podpisali februarja leta 1949; urejal je predvsem lokalno gibanje med obmejnimi območji in dvolastnikom omogočal obdelovanje zemlje na drugi strani meje. Na današnji dan leta 1955 pa sta državi v Vidmu podpisali “Sporazum o ureditvi osebnega prometa, kakor tudi suhozemnega in pomorskega prevoza in prometa med Tržaškim območjem in območji, ki mejijo nanj”. Sporazum naj bi ublažil težave obmejnega prebivalstva, ki so nastale leta 1947 z razdelitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo.
Določila Videmskega sporazuma so ljudem, ki so živeli v deset kilometrov širokem pasu vzdolž celotne meje s posebnimi prepustnicami olajševale prehod meje in prenos blaga. Z nekaterimi dopolnili sta državi ta sporazum še izboljševali, po osamosvojitvi Republike Slovenije pa je bil leta 1992 ta vključen v “Akt o notifikaciji nasleditve sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo”.