Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal pred 440-imi leti.. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
——
Slikar, grafik in scenograf AVGUST ČERNIGOJ se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu. Šolal se je v Trstu in Münchnu, diplomiral na likovni akademji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
A 63
Ž: Operni pevec RAJKO KORITNIK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
—–
Dramatik in pisatelj DOMINIK SMOLE je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal pred 440-imi leti.. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
——
Slikar, grafik in scenograf AVGUST ČERNIGOJ se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu. Šolal se je v Trstu in Münchnu, diplomiral na likovni akademji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
A 63
Ž: Operni pevec RAJKO KORITNIK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
—–
Dramatik in pisatelj DOMINIK SMOLE je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov