Slikar MATEVŽ  LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi   Primicovo Julijo, Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.

—–

Pripovednik  MATEJ  TONEJEC  s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan leta 1846 v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

—–

Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA  STRNAD  se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1896 v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.

Ruski pisatelj in eden izmed največjih književnikov vseh časov, LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ, se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na družinskem posestvu, imenovanem Jasna Poljana, 200 kilometrov južno od Moskve. Napisal je vrsto pripovednih, dramskih in esejističnih besedil. Med njegova najboljša dela sodi obsežen roman Vojna in mir. To je veličastna epopeja s podobami zgodovinskih dogodkov in bitk, pa tudi intimnih usod iz obdobja Napoleonovih vojn. Nekaj pred smrtjom leta 1910 je v nemščini svetu sporočil svojo moralizatorsko poslanico, »da je pomembnejše kot večanje premoženja ali odkritje novega planeta to, da človek poskuša potolažiti žalostnega, da otroku popravi igračo ali da pomaga starcu na noge.«

Lev Nikolajevič Tolstoj je bil z dušo in telesom zakoreninjen v ruski zemlji in ruskem plemiško-kmečkem svetu, ki ga je orisal še v romanih Ana Karenina, Vstajenje in v trilogiji Mladost.