Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC MIHAEL STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
—–
Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR, protifašističnega domoljubnega gibanja, na Nanosu leta 1927, je bil tudi zobozdravnik DORČE SARDOČ. Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.
—–
PRIMOŽ KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Pisal je gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.
S prvo, “Dialogi”, je leta 1957 ustvaril model, po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC MIHAEL STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
—–
Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR, protifašističnega domoljubnega gibanja, na Nanosu leta 1927, je bil tudi zobozdravnik DORČE SARDOČ. Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.
—–
PRIMOŽ KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Pisal je gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.
S prvo, “Dialogi”, je leta 1957 ustvaril model, po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov