Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kuga, huda nalezljiva bolezen, je bila strah in trepet srednjega veka, kar nekajkrat pa je pustošila tudi po naših krajih. Ljudje so bili prestrašeni, saj so bili proti njej nemočni in tako jim je ostalo le zaupanje v božjo pomoč. Zato je v tistih časih zraslo veliko novih cerkva, ob križpotjih pa so postavljali kužna znamenja ali kužne stebre kot zahvalo ob koncu epidemije. Večinoma so prikazovala Sveto trojico ali zaščitnike proti kugi: svete Roka, Boštjana, Krištofa in druge; mnoga znamenja so ohranjena še danes.
Po Štajerskem je začela kuga z veliko močjo moriti sredi meseca septembra leta 1680. Takrat so vojaki zastražili meje med deželami, tujec pa je smel potovati le po glavni cesti. Ko je prišel do mesta ali vasi, so med njim in vojaško nadzorno skupino zakurili ogenj in se z vpitjem dogovorili, ali sme naprej ali ne. Tudi če je imel potrdilo, da je zdrav, je moral za šest tednov v karanteno, ki je bila največkrat neudobna koliba.
Na vrhu Ljubelja so si pošto iz Celovca in Beljaka podajali tako, da jo je sel, ki jo je bil prinesel, obesil na dolg drog in jo podal čez mejo kranjski deželni straži. Ta jo je potem še okadila nad brinovim plamenom ali kisovo soparo. Tako so razkuževali tudi vse drugo blago, kovance pa so umivali z milom in soljo. Takratna epidemija kuge ali črne smrti, kot so jo imenovali, je na Štajerskem pojenjala šele po treh mesecih, torej decembra leta 1680.
—–
Mestna oblast ljubljanska je v zadnjih letih 18. stoletja začela razmišljati o javni razsvetljavi mesta. Zbirali so tudi prostovoljne prispevke zanjo, a tega denarja je bilo bolj malo, saj so Ljubljančani menili, naj za razsvetljavo plačujejo ponočnjaki – dostojni in delavni ljudje so doma že pred nočjo. Pa so nekaj dodali še trgovci in gostilničarji in na novoletni večer leta 1793 je bila Ljubljana prvič javno razsvetljena.
Ker pa so oljne svetilke različnih oblik in izdelav kljub skrbi nadzornika pogosto ugašale, so jih čez nekaj let zamenjali z enotnimi zvončastimi lanternami po dunajskem vzoru. Nove svetilke so prižgali na današnji dan pred 220-imi leti, stare pa namestili v predmestjih. Sprva so luči gorele do polnoči, razen ob prireditvah, sicer pa so Ljubljano osvetljevali le od 15. septembra do 15. aprila.
—–
Na današnji dan pred 210-imi leti se je v Kranju rodil politik, pisec ter veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS. Na Dunaju je doktoriral iz medicine in magistriral iz porodništva, kot profesor veterine in sodne medicine pa je predaval na ljubljanskem liceju. 1842. leta je postal tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko – to funkcijo je ohranil do smrti – leto pozneje pa je prevzel uredništvo njene nove revije “Kmetijske in rokodelske novice”. V njih in tudi drugod je objavil veliko političnih in kulturnih člankov ter strokovnih prispevkov in nasvetov.
Bleiweis je bil zelo delaven in izrazit praktik, trezen in previden ter nasprotnik slehernega radikalizma. V šestdesetih letih 19. stoletja je bil znan in priljubljen politik, vendar pa je proti njegovim kulturnim konceptom, načinu vodenja, kranjski konzervativnosti in nepodjetnosti nastopala vedno glasnejša opozicija, ki je terjala radikalnejšo nacionalno politiko. Sicer pa je bil Janez Bleiweis najpomembnejša osebnost slovenskega veterinarstva v 19. stoletju.
—–
Leta 1928 se je rodila nova filmska zvezda, ki še dandanes razveseljuje marsikoga – Miki Miška. Majhen mišek s človeškimi lastnostmi, delo slovitega ameriškega producente, scenarista, režiserja, animatorja in igralca Walta Disneya, Mickey Mouse, je prvikrat nastopil v risanem filmu “Parnik Willie”. Premiera je bila na današnji dan pred 90-imi leti na Broadwayu.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kuga, huda nalezljiva bolezen, je bila strah in trepet srednjega veka, kar nekajkrat pa je pustošila tudi po naših krajih. Ljudje so bili prestrašeni, saj so bili proti njej nemočni in tako jim je ostalo le zaupanje v božjo pomoč. Zato je v tistih časih zraslo veliko novih cerkva, ob križpotjih pa so postavljali kužna znamenja ali kužne stebre kot zahvalo ob koncu epidemije. Večinoma so prikazovala Sveto trojico ali zaščitnike proti kugi: svete Roka, Boštjana, Krištofa in druge; mnoga znamenja so ohranjena še danes.
Po Štajerskem je začela kuga z veliko močjo moriti sredi meseca septembra leta 1680. Takrat so vojaki zastražili meje med deželami, tujec pa je smel potovati le po glavni cesti. Ko je prišel do mesta ali vasi, so med njim in vojaško nadzorno skupino zakurili ogenj in se z vpitjem dogovorili, ali sme naprej ali ne. Tudi če je imel potrdilo, da je zdrav, je moral za šest tednov v karanteno, ki je bila največkrat neudobna koliba.
Na vrhu Ljubelja so si pošto iz Celovca in Beljaka podajali tako, da jo je sel, ki jo je bil prinesel, obesil na dolg drog in jo podal čez mejo kranjski deželni straži. Ta jo je potem še okadila nad brinovim plamenom ali kisovo soparo. Tako so razkuževali tudi vse drugo blago, kovance pa so umivali z milom in soljo. Takratna epidemija kuge ali črne smrti, kot so jo imenovali, je na Štajerskem pojenjala šele po treh mesecih, torej decembra leta 1680.
—–
Mestna oblast ljubljanska je v zadnjih letih 18. stoletja začela razmišljati o javni razsvetljavi mesta. Zbirali so tudi prostovoljne prispevke zanjo, a tega denarja je bilo bolj malo, saj so Ljubljančani menili, naj za razsvetljavo plačujejo ponočnjaki – dostojni in delavni ljudje so doma že pred nočjo. Pa so nekaj dodali še trgovci in gostilničarji in na novoletni večer leta 1793 je bila Ljubljana prvič javno razsvetljena.
Ker pa so oljne svetilke različnih oblik in izdelav kljub skrbi nadzornika pogosto ugašale, so jih čez nekaj let zamenjali z enotnimi zvončastimi lanternami po dunajskem vzoru. Nove svetilke so prižgali na današnji dan pred 220-imi leti, stare pa namestili v predmestjih. Sprva so luči gorele do polnoči, razen ob prireditvah, sicer pa so Ljubljano osvetljevali le od 15. septembra do 15. aprila.
—–
Na današnji dan pred 210-imi leti se je v Kranju rodil politik, pisec ter veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS. Na Dunaju je doktoriral iz medicine in magistriral iz porodništva, kot profesor veterine in sodne medicine pa je predaval na ljubljanskem liceju. 1842. leta je postal tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko – to funkcijo je ohranil do smrti – leto pozneje pa je prevzel uredništvo njene nove revije “Kmetijske in rokodelske novice”. V njih in tudi drugod je objavil veliko političnih in kulturnih člankov ter strokovnih prispevkov in nasvetov.
Bleiweis je bil zelo delaven in izrazit praktik, trezen in previden ter nasprotnik slehernega radikalizma. V šestdesetih letih 19. stoletja je bil znan in priljubljen politik, vendar pa je proti njegovim kulturnim konceptom, načinu vodenja, kranjski konzervativnosti in nepodjetnosti nastopala vedno glasnejša opozicija, ki je terjala radikalnejšo nacionalno politiko. Sicer pa je bil Janez Bleiweis najpomembnejša osebnost slovenskega veterinarstva v 19. stoletju.
—–
Leta 1928 se je rodila nova filmska zvezda, ki še dandanes razveseljuje marsikoga – Miki Miška. Majhen mišek s človeškimi lastnostmi, delo slovitega ameriškega producente, scenarista, režiserja, animatorja in igralca Walta Disneya, Mickey Mouse, je prvikrat nastopil v risanem filmu “Parnik Willie”. Premiera je bila na današnji dan pred 90-imi leti na Broadwayu.
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov