Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kuga, huda nalezljiva bolezen, je bila strah in trepet srednjega veka, kar nekajkrat pa je pustošila tudi po naših krajih. Ljudje so bili prestrašeni, saj so bili proti njej nemočni in tako jim je ostalo le zaupanje v božjo pomoč. Zato je v tistih časih zraslo veliko novih cerkva, ob križpotjih pa so postavljali kužna znamenja ali kužne stebre kot zahvalo ob koncu epidemije. Večinoma so prikazovala Sveto trojico ali zaščitnike proti kugi: svete Roka, Boštjana, Krištofa in druge; mnoga znamenja so ohranjena še danes.
Po Štajerskem je začela kuga z veliko močjo moriti sredi meseca septembra leta 1680. Takrat so vojaki zastražili meje med deželami, tujec pa je smel potovati le po glavni cesti. Ko je prišel do mesta ali vasi, so med njim in vojaško nadzorno skupino zakurili ogenj in se z vpitjem dogovorili, ali sme naprej ali ne. Tudi če je imel potrdilo, da je zdrav, je moral za šest tednov v karanteno, ki je bila največkrat neudobna koliba.
Na vrhu Ljubelja so si pošto iz Celovca in Beljaka podajali tako, da jo je sel, ki jo je bil prinesel, obesil na dolg drog in jo podal čez mejo kranjski deželni straži. Ta jo je potem še okadila nad brinovim plamenom ali kisovo soparo. Tako so razkuževali tudi vse drugo blago, kovance pa so umivali z milom in soljo. Takratna epidemija kuge ali črne smrti, kot so jo imenovali, je na Štajerskem pojenjala šele po treh mesecih, torej decembra leta 1680.
—–
Mestna oblast ljubljanska je v zadnjih letih 18. stoletja začela razmišljati o javni razsvetljavi mesta. Zbirali so tudi prostovoljne prispevke zanjo, a tega denarja je bilo bolj malo, saj so Ljubljančani menili, naj za razsvetljavo plačujejo ponočnjaki – dostojni in delavni ljudje so doma že pred nočjo. Pa so nekaj dodali še trgovci in gostilničarji in na novoletni večer leta 1793 je bila Ljubljana prvič javno razsvetljena.
Ker pa so oljne svetilke različnih oblik in izdelav kljub skrbi nadzornika pogosto ugašale, so jih čez nekaj let zamenjali z enotnimi zvončastimi lanternami po dunajskem vzoru. Nove svetilke so prižgali na današnji dan pred 220-imi leti, stare pa namestili v predmestjih. Sprva so luči gorele do polnoči, razen ob prireditvah, sicer pa so Ljubljano osvetljevali le od 15. septembra do 15. aprila.
—–
Na današnji dan pred 210-imi leti se je v Kranju rodil politik, pisec ter veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS. Na Dunaju je doktoriral iz medicine in magistriral iz porodništva, kot profesor veterine in sodne medicine pa je predaval na ljubljanskem liceju. 1842. leta je postal tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko – to funkcijo je ohranil do smrti – leto pozneje pa je prevzel uredništvo njene nove revije “Kmetijske in rokodelske novice”. V njih in tudi drugod je objavil veliko političnih in kulturnih člankov ter strokovnih prispevkov in nasvetov.
Bleiweis je bil zelo delaven in izrazit praktik, trezen in previden ter nasprotnik slehernega radikalizma. V šestdesetih letih 19. stoletja je bil znan in priljubljen politik, vendar pa je proti njegovim kulturnim konceptom, načinu vodenja, kranjski konzervativnosti in nepodjetnosti nastopala vedno glasnejša opozicija, ki je terjala radikalnejšo nacionalno politiko. Sicer pa je bil Janez Bleiweis najpomembnejša osebnost slovenskega veterinarstva v 19. stoletju.
—–
Leta 1928 se je rodila nova filmska zvezda, ki še dandanes razveseljuje marsikoga – Miki Miška. Majhen mišek s človeškimi lastnostmi, delo slovitega ameriškega producente, scenarista, režiserja, animatorja in igralca Walta Disneya, Mickey Mouse, je prvikrat nastopil v risanem filmu “Parnik Willie”. Premiera je bila na današnji dan pred 90-imi leti na Broadwayu.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kuga, huda nalezljiva bolezen, je bila strah in trepet srednjega veka, kar nekajkrat pa je pustošila tudi po naših krajih. Ljudje so bili prestrašeni, saj so bili proti njej nemočni in tako jim je ostalo le zaupanje v božjo pomoč. Zato je v tistih časih zraslo veliko novih cerkva, ob križpotjih pa so postavljali kužna znamenja ali kužne stebre kot zahvalo ob koncu epidemije. Večinoma so prikazovala Sveto trojico ali zaščitnike proti kugi: svete Roka, Boštjana, Krištofa in druge; mnoga znamenja so ohranjena še danes.
Po Štajerskem je začela kuga z veliko močjo moriti sredi meseca septembra leta 1680. Takrat so vojaki zastražili meje med deželami, tujec pa je smel potovati le po glavni cesti. Ko je prišel do mesta ali vasi, so med njim in vojaško nadzorno skupino zakurili ogenj in se z vpitjem dogovorili, ali sme naprej ali ne. Tudi če je imel potrdilo, da je zdrav, je moral za šest tednov v karanteno, ki je bila največkrat neudobna koliba.
Na vrhu Ljubelja so si pošto iz Celovca in Beljaka podajali tako, da jo je sel, ki jo je bil prinesel, obesil na dolg drog in jo podal čez mejo kranjski deželni straži. Ta jo je potem še okadila nad brinovim plamenom ali kisovo soparo. Tako so razkuževali tudi vse drugo blago, kovance pa so umivali z milom in soljo. Takratna epidemija kuge ali črne smrti, kot so jo imenovali, je na Štajerskem pojenjala šele po treh mesecih, torej decembra leta 1680.
—–
Mestna oblast ljubljanska je v zadnjih letih 18. stoletja začela razmišljati o javni razsvetljavi mesta. Zbirali so tudi prostovoljne prispevke zanjo, a tega denarja je bilo bolj malo, saj so Ljubljančani menili, naj za razsvetljavo plačujejo ponočnjaki – dostojni in delavni ljudje so doma že pred nočjo. Pa so nekaj dodali še trgovci in gostilničarji in na novoletni večer leta 1793 je bila Ljubljana prvič javno razsvetljena.
Ker pa so oljne svetilke različnih oblik in izdelav kljub skrbi nadzornika pogosto ugašale, so jih čez nekaj let zamenjali z enotnimi zvončastimi lanternami po dunajskem vzoru. Nove svetilke so prižgali na današnji dan pred 220-imi leti, stare pa namestili v predmestjih. Sprva so luči gorele do polnoči, razen ob prireditvah, sicer pa so Ljubljano osvetljevali le od 15. septembra do 15. aprila.
—–
Na današnji dan pred 210-imi leti se je v Kranju rodil politik, pisec ter veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS. Na Dunaju je doktoriral iz medicine in magistriral iz porodništva, kot profesor veterine in sodne medicine pa je predaval na ljubljanskem liceju. 1842. leta je postal tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko – to funkcijo je ohranil do smrti – leto pozneje pa je prevzel uredništvo njene nove revije “Kmetijske in rokodelske novice”. V njih in tudi drugod je objavil veliko političnih in kulturnih člankov ter strokovnih prispevkov in nasvetov.
Bleiweis je bil zelo delaven in izrazit praktik, trezen in previden ter nasprotnik slehernega radikalizma. V šestdesetih letih 19. stoletja je bil znan in priljubljen politik, vendar pa je proti njegovim kulturnim konceptom, načinu vodenja, kranjski konzervativnosti in nepodjetnosti nastopala vedno glasnejša opozicija, ki je terjala radikalnejšo nacionalno politiko. Sicer pa je bil Janez Bleiweis najpomembnejša osebnost slovenskega veterinarstva v 19. stoletju.
—–
Leta 1928 se je rodila nova filmska zvezda, ki še dandanes razveseljuje marsikoga – Miki Miška. Majhen mišek s človeškimi lastnostmi, delo slovitega ameriškega producente, scenarista, režiserja, animatorja in igralca Walta Disneya, Mickey Mouse, je prvikrat nastopil v risanem filmu “Parnik Willie”. Premiera je bila na današnji dan pred 90-imi leti na Broadwayu.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov