Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

27.09.2018


Domačini ob nekdaj slovenskem morju v Tržaškem zalivu so se v pretežni meri že stoletja ukvarjali z ribištvom, saj so jim Trst in nekatera istrska mesta pomenila tudi trg. Poleg bolj ali manj običajnih ribiških plovil (največja so bila dolga tudi dvanajst metrov) so zbujale pozornost predvsem tako imenovane čupe, plovila iz enega kosa lesa, iz debla hoje ali primorskega bora.

Njihova izdelava je bila preprosta, saj niso imela reber, na premcu pa je bil le obroč za privezovanje. Dolga so bila do sedem metrov, široka pa le 70 centimetrov in decimeter manj globoka. Poganjali so jih stoje z dvema vesloma, pritrjenima na lesen lok, krmarili pa s tretjim. Bila so odporna na udarce ob skale, pa tudi dokaj hitra, saj sta dva veslača dosegla hitrost do pet vozlov.

Ta spretnost slovenskih ribičev je bila povod, da so ob tržaški razstavi umetnosti in industrije organizirali tudi tekmovanje s čupami. Tako so na današnji dan leta 1871 ta preprosta ribiška plovila startala pri pomolu svetega Karla v Trstu, cilj pa je bil v Bárkovljah. Lepo vreme je pritegnilo številne gledalce, ki so regato spremljali z obale, s čolnov in celo s parnika,  ki so ga za to priložnost najeli pri avstrijskem Lloydu.  Imena najhitrejših ribičev niso znana, nagrade za prve tri pa so bile pet, tri in en cekin.

—–

Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK  se je rodil na današnji dan leta 1904 v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici. Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je  v  krščanskosocialističnem gibanju.  Med  študijem  v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.

Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil Edvard Kocbek  kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:

Pomemben politik je bil vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek  pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.

—–

Narodni  delavec  in  publicist  SLAVKO  TUTA  je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.


Na današnji dan

6272 epizod

Na današnji dan

6272 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

27.09.2018


Domačini ob nekdaj slovenskem morju v Tržaškem zalivu so se v pretežni meri že stoletja ukvarjali z ribištvom, saj so jim Trst in nekatera istrska mesta pomenila tudi trg. Poleg bolj ali manj običajnih ribiških plovil (največja so bila dolga tudi dvanajst metrov) so zbujale pozornost predvsem tako imenovane čupe, plovila iz enega kosa lesa, iz debla hoje ali primorskega bora.

Njihova izdelava je bila preprosta, saj niso imela reber, na premcu pa je bil le obroč za privezovanje. Dolga so bila do sedem metrov, široka pa le 70 centimetrov in decimeter manj globoka. Poganjali so jih stoje z dvema vesloma, pritrjenima na lesen lok, krmarili pa s tretjim. Bila so odporna na udarce ob skale, pa tudi dokaj hitra, saj sta dva veslača dosegla hitrost do pet vozlov.

Ta spretnost slovenskih ribičev je bila povod, da so ob tržaški razstavi umetnosti in industrije organizirali tudi tekmovanje s čupami. Tako so na današnji dan leta 1871 ta preprosta ribiška plovila startala pri pomolu svetega Karla v Trstu, cilj pa je bil v Bárkovljah. Lepo vreme je pritegnilo številne gledalce, ki so regato spremljali z obale, s čolnov in celo s parnika,  ki so ga za to priložnost najeli pri avstrijskem Lloydu.  Imena najhitrejših ribičev niso znana, nagrade za prve tri pa so bile pet, tri in en cekin.

—–

Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK  se je rodil na današnji dan leta 1904 v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici. Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je  v  krščanskosocialističnem gibanju.  Med  študijem  v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.

Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil Edvard Kocbek  kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:

Pomemben politik je bil vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek  pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.

—–

Narodni  delavec  in  publicist  SLAVKO  TUTA  je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov