Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domačini ob nekdaj slovenskem morju v Tržaškem zalivu so se v pretežni meri že stoletja ukvarjali z ribištvom, saj so jim Trst in nekatera istrska mesta pomenila tudi trg. Poleg bolj ali manj običajnih ribiških plovil (največja so bila dolga tudi dvanajst metrov) so zbujale pozornost predvsem tako imenovane čupe, plovila iz enega kosa lesa, iz debla hoje ali primorskega bora.
Njihova izdelava je bila preprosta, saj niso imela reber, na premcu pa je bil le obroč za privezovanje. Dolga so bila do sedem metrov, široka pa le 70 centimetrov in decimeter manj globoka. Poganjali so jih stoje z dvema vesloma, pritrjenima na lesen lok, krmarili pa s tretjim. Bila so odporna na udarce ob skale, pa tudi dokaj hitra, saj sta dva veslača dosegla hitrost do pet vozlov.
Ta spretnost slovenskih ribičev je bila povod, da so ob tržaški razstavi umetnosti in industrije organizirali tudi tekmovanje s čupami. Tako so na današnji dan leta 1871 ta preprosta ribiška plovila startala pri pomolu svetega Karla v Trstu, cilj pa je bil v Bárkovljah. Lepo vreme je pritegnilo številne gledalce, ki so regato spremljali z obale, s čolnov in celo s parnika, ki so ga za to priložnost najeli pri avstrijskem Lloydu. Imena najhitrejših ribičev niso znana, nagrade za prve tri pa so bile pet, tri in en cekin.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji dan leta 1904 v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici. Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil Edvard Kocbek kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Pomemben politik je bil vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Domačini ob nekdaj slovenskem morju v Tržaškem zalivu so se v pretežni meri že stoletja ukvarjali z ribištvom, saj so jim Trst in nekatera istrska mesta pomenila tudi trg. Poleg bolj ali manj običajnih ribiških plovil (največja so bila dolga tudi dvanajst metrov) so zbujale pozornost predvsem tako imenovane čupe, plovila iz enega kosa lesa, iz debla hoje ali primorskega bora.
Njihova izdelava je bila preprosta, saj niso imela reber, na premcu pa je bil le obroč za privezovanje. Dolga so bila do sedem metrov, široka pa le 70 centimetrov in decimeter manj globoka. Poganjali so jih stoje z dvema vesloma, pritrjenima na lesen lok, krmarili pa s tretjim. Bila so odporna na udarce ob skale, pa tudi dokaj hitra, saj sta dva veslača dosegla hitrost do pet vozlov.
Ta spretnost slovenskih ribičev je bila povod, da so ob tržaški razstavi umetnosti in industrije organizirali tudi tekmovanje s čupami. Tako so na današnji dan leta 1871 ta preprosta ribiška plovila startala pri pomolu svetega Karla v Trstu, cilj pa je bil v Bárkovljah. Lepo vreme je pritegnilo številne gledalce, ki so regato spremljali z obale, s čolnov in celo s parnika, ki so ga za to priložnost najeli pri avstrijskem Lloydu. Imena najhitrejših ribičev niso znana, nagrade za prve tri pa so bile pet, tri in en cekin.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji dan leta 1904 v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici. Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil Edvard Kocbek kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Pomemben politik je bil vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov