Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan leta 1803 rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Politik in kulturni delavec FRANE TONČIČ je leta 1924 v Padovi končal študij prava in postal samostojni odvetnik. Že med študijem je v Trstu delal v akademičnem ferijalnem društvu Balkan, uredništvu dnevnika Edinost, urejal časnik Novice in bil predsednik Trgovsko-obrtne zadruge. Leta 1940 so ga aretirali in na 2. tržaškem procesu obsodili na šestnajst let zapora. Čez dve leti so ga nemški okupatorji izpustili in nato dvakrat zaprli zaradi sodelovanja v tržaškem odporniškem gibanju.
Po koncu vojne je bil v vodstvih Osvobodilne fronte za Trst in Slovensko primorje in Slovensko-italijanske protifašistične unije ter med pobudniki akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Po sklenitvi londonskega sporazuma leta 1954 se je posvetil pravnemu in gospodarskemu delovanju; med drugim je bil v Trstu predsednik društva Pravnik in predsednik slovenskega kulturnega doma. Frane Tončič se je rodil na današnji dan leta 1893 v Hrušici pri Ilirski Bistrici.
—–
RADIVOJ FRANCISCUS MIKUŠ – rodil se je na današnji dan leta 1906 v Kobaridu – se je v svetu uveljavil s knjigami in razpravami o funkcionalnem strukturalizmu v jezikoslovju, zlasti na področju sintagmatike, to je nauka o členitvi povedi na sintagme. Svoja spoznanja je objavljal predvsem v francoskih in drugih tujih jezikoslovnih časopisih. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz romanistike, se izpopolnjeval v Parizu ter po vrnitvi poučeval francoščino v Srbiji in na Hrvaškem. V letih od 1946 do 1959 je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa še sedem let na univerzi v Lubumbashiju v Zairu. Najpomembnejše delo jezikoslovca Radivoja Francisca Mikuša “Načela sintagme” je izšlo leta 1971 v Bruslju.
—–
Plebiscit oktobra leta 1920 o razdelitvi Koroške se je iztekel v korist Avstrije in tudi vas Libeliče na Libeliškem polju ji je bila priključena, čeprav se je večina vaščanov odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč je nekaj pogumnih izruvalo mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so svoj izvor in hotenja kazali še na druge načine. V obrambo pred nemčurji so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih so prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani.
Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je na današnji dan leta 1922 kraj zasedla kraljeva obmejna straža, po opravljenih formalnostih pa so mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da bi se vrnili v matično državo.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan leta 1803 rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Politik in kulturni delavec FRANE TONČIČ je leta 1924 v Padovi končal študij prava in postal samostojni odvetnik. Že med študijem je v Trstu delal v akademičnem ferijalnem društvu Balkan, uredništvu dnevnika Edinost, urejal časnik Novice in bil predsednik Trgovsko-obrtne zadruge. Leta 1940 so ga aretirali in na 2. tržaškem procesu obsodili na šestnajst let zapora. Čez dve leti so ga nemški okupatorji izpustili in nato dvakrat zaprli zaradi sodelovanja v tržaškem odporniškem gibanju.
Po koncu vojne je bil v vodstvih Osvobodilne fronte za Trst in Slovensko primorje in Slovensko-italijanske protifašistične unije ter med pobudniki akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Po sklenitvi londonskega sporazuma leta 1954 se je posvetil pravnemu in gospodarskemu delovanju; med drugim je bil v Trstu predsednik društva Pravnik in predsednik slovenskega kulturnega doma. Frane Tončič se je rodil na današnji dan leta 1893 v Hrušici pri Ilirski Bistrici.
—–
RADIVOJ FRANCISCUS MIKUŠ – rodil se je na današnji dan leta 1906 v Kobaridu – se je v svetu uveljavil s knjigami in razpravami o funkcionalnem strukturalizmu v jezikoslovju, zlasti na področju sintagmatike, to je nauka o členitvi povedi na sintagme. Svoja spoznanja je objavljal predvsem v francoskih in drugih tujih jezikoslovnih časopisih. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz romanistike, se izpopolnjeval v Parizu ter po vrnitvi poučeval francoščino v Srbiji in na Hrvaškem. V letih od 1946 do 1959 je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa še sedem let na univerzi v Lubumbashiju v Zairu. Najpomembnejše delo jezikoslovca Radivoja Francisca Mikuša “Načela sintagme” je izšlo leta 1971 v Bruslju.
—–
Plebiscit oktobra leta 1920 o razdelitvi Koroške se je iztekel v korist Avstrije in tudi vas Libeliče na Libeliškem polju ji je bila priključena, čeprav se je večina vaščanov odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč je nekaj pogumnih izruvalo mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so svoj izvor in hotenja kazali še na druge načine. V obrambo pred nemčurji so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih so prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani.
Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je na današnji dan leta 1922 kraj zasedla kraljeva obmejna straža, po opravljenih formalnostih pa so mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da bi se vrnili v matično državo.
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov