Na današnji dan leta 1855 se je v Dolenji vasi pri Ribnici rodil pesnik in pripovednik FRAN ZBAŠNIK. 1883. leta je doktoriral iz prava ter služboval v več slovenskih krajih. Najprej je pisal lirske in epske pesmi ter se vsebinsko in oblikovno zgledoval pri Prešernu in Aškercu. Napisal je romana “Z viharja v zavetje” in “Žrtve” ter več novel o meščanskem življenju. V Ljubljanskem zvonu je objavljal tudi vzgojne ljudske povesti ter ocenjeval predstave slovenskega gledališča v Ljubljani. Fran Zbašnik je bil prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega “Društva slovenskih književnikov in časnikarjev”.

—–

Prvo telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno v Pragi 1862. leta, že naslednje leto pa so slovenski narodnjaki v Ljubljani ustanovili Južni Sokol. Ta društva so bila protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. Zato je bila v prvih letih dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kot pa telovadbi. Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani ustanovili Slovensko sokolsko zvezo. Povezala in poenotila je skoraj vsa društva. 1913. leta je bilo na Slovenskem že 115 sokolskih društev z več kot 6.600 člani.

Sokolci, kot so se sami imenovali, so si izbrali telovadno obleko ali kroj, podobno češkemu, zastavo ali prapor in si uredili telovadišče, kjer so telovadili dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Sprejeli so tudi “gimnastične rede”. Za primer nekaj določil  Ljubljanskega gimnastičnega društva:

• Obnaša gimnastikov bodi na vsako stran spodobna.
• Na gimnastilišči ima vsakdo brez ugovora pokoren biti ne samo pismenim, ampak tudi ustmenim naredbam tistih, kterim je od gimnastičnega odbora naročeno, da vaje ravnajo, če ne, imajo pravico, ga precej iz gimnastilišča odpraviti.
• Kakor se začne gimnastikati po vrsti, je prepovedana vsaka druga vaja, razun kazane.
• Preden se ne slečejo telesna tesna oblačila, se ne sme gimnastikati.
• V vajah je jesti, piti in pušiti prepovedano.
• Škodo, na društveni pripravi narejeno, odškoduje, kdor je je kriv.

Telovadno društvo “Južni Sokol” je bilo tedaj praktično udejanjanje slovenskega narodnega preporoda. Poleg izletov so sokolci nastopali na različnih telovadnih prireditvah, leta 1864 pa je društvo organiziralo tudi prvo telovadno tekmo v tako imenovani oblikovalni telovadbi.

—–

Literarni zgodovinar  JOŽA  MAHNIČ  je leta 1941 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in slavistike, leta 1949 pa doktoriral z disertacijo “Baudelairizmi pri Otonu Župančiču”. Po nekaj letih dela na filozofski fakulteti je tri desetletja poučeval slovenščino na ljubljanskih gimnazijah, v letih od 1976 do 80 je bil ravnatelj Slovanske knjižnice, na Akademiji za glasbo pa je predaval kulturno izražanje. Znanstveno je raziskoval predvsem obdobje slovenske moderne, Ketteja, Murna in Cankarja, še posebno pa Otona Župančiča, katerega zbrana dela je tudi uredil in z opombami izdal v devetih knjigah.

V številnih razpravah je pisal tudi o drugih naših književnikih, od starejših do sodobnih, na svojem področju pa se je ukvarjal še z muzejsko dejavnostjo: uredil je spominske sobe Valentina Vodnika, Otona Župančiča, Franceta Koblarja in Otona Berkopca. Štirinajst let je bil predsednik Slovenske matice in nato imenovan za častnega predsednika, predsedoval pa je tudi Slovenskemu slavističnemu društvu. Joža Mahnič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Bohinjski Bistrici.