Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.10.2018


Umetniška pot slikarja FRANCA BERNEKERJA se je začela v podobarskih delavnicah, dozorela pa je na dunajski akademiji. Kot prvi med našimi umetniki je poveličal človekovo socialno trpljenje, saj ga je tudi sam dobro poznal. Vendar njegove kompozicije o bedi niso socialne obsodbe, saj je bil Berneker mehke in lirične narave. Eno naših najlepših javnih plastik je ustvaril v spomeniku Primožu Trubarju  na robu ljubljanskega parka Tivoli. Franc Berneker se je rodil na današnji dan leta 1874 v Gradišču pri Slovenj Gradcu.

—–

Predhodnik Zmajskega mostu v Ljubljani je bil lesen most z začetka 19. stoletja, na katerem so stale prodajalne usnjarjev, torbarjev in mesarjev. Po dograditvi železniške proge od Dunaja do Ljubljane se je mestni svet odločil zgraditi nov most in ga posvetiti 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Toda regulacija Ljubljanice in hud potres leta 1895 sta uresničitev tega načrta zavlekla za dobro desetletje. Tako so takrat imenovani “Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I.” odprli šele na današnji dan leta 1901.

Po govorih župana Ivana Hribarja in deželnega predsednika na Kranjskem barona Heina ter po igranju cesarske himne so meščani in gostje stopili na enkratni spomenik iz zgodnjega obdobja železobetonskih mostov. Ta je hkrati tudi ena najlepših stvaritev secesijske mostne arhitekture pri nas in v Evropi na splošno. Most je bil tudi že asfaltiran; to je bil verjetno prvi asfalt na slovenskih tleh.

Njegov najlepši okras so bili vsekakor štirje zmaji, simboli mesta Ljubljane. Prav zaradi njih je uradno ime mostu, Jubilejni most Franca Jožefa I., kmalu utonilo v pozabo in meščani so mu pravili le še Zmajski most. Okrasne plinske luči za razsvetljavo so postavili nekaj pozneje; s svojo domiselno in oblikovno uspelo rešitvijo so zaokrožile arhitektonsko podobo Zmajskega mostu.

—–

Slikar  RAFAEL  NEMEC  se je po maturi na umetnostnem liceju v Benetkah leta 1939 vpisal na tamkajšnjo akademijo, kjer je po vojni diplomiral na oddelku za slikarstvo  Najprej je poučeval na več srednjih šolah, nato pa se je posvetil restavratorstvu. Odkrival in restavriral je freske v številnih cerkvah na Primorskem, med njegoviimi zadnjimi restavratorskimi deli pa so bile freske v dvorcu Zemono pri Vipavi.

Sicer pa si je nenehno prizadeval za primerno predstavitev likovne ustvarjalnosti ter pri tem spodbujal mlade primorske likovne umetnike. Bil je med prvimi, ki so začrtali pot goriških galerij, kot likovni ustvarjalec pa je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini. Rafael Nemec je za svoje delo prejel med drugim red dela z zlatim vencem in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Vrtojbi pri Gorici.

—–

Od leta 1921 častni krajan slovenskega Bleda, srbski izumitelj  MIHAJLO  PUPIN, je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje.

Za Slovence je Pupin pomemben zaradi posredovanja pri ameriškem predsedniku Wilsonu 1919. leta, da je le-ta preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje po 1. svetovni vojni pripadlo Italiji. Prav zaradi tega so ga Blejci 1921. leta razglasili za svojega častnega občana. Srbski izumitelj Mihajlo Pupin se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Idvoru v Banatu.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.10.2018


Umetniška pot slikarja FRANCA BERNEKERJA se je začela v podobarskih delavnicah, dozorela pa je na dunajski akademiji. Kot prvi med našimi umetniki je poveličal človekovo socialno trpljenje, saj ga je tudi sam dobro poznal. Vendar njegove kompozicije o bedi niso socialne obsodbe, saj je bil Berneker mehke in lirične narave. Eno naših najlepših javnih plastik je ustvaril v spomeniku Primožu Trubarju  na robu ljubljanskega parka Tivoli. Franc Berneker se je rodil na današnji dan leta 1874 v Gradišču pri Slovenj Gradcu.

—–

Predhodnik Zmajskega mostu v Ljubljani je bil lesen most z začetka 19. stoletja, na katerem so stale prodajalne usnjarjev, torbarjev in mesarjev. Po dograditvi železniške proge od Dunaja do Ljubljane se je mestni svet odločil zgraditi nov most in ga posvetiti 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Toda regulacija Ljubljanice in hud potres leta 1895 sta uresničitev tega načrta zavlekla za dobro desetletje. Tako so takrat imenovani “Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I.” odprli šele na današnji dan leta 1901.

Po govorih župana Ivana Hribarja in deželnega predsednika na Kranjskem barona Heina ter po igranju cesarske himne so meščani in gostje stopili na enkratni spomenik iz zgodnjega obdobja železobetonskih mostov. Ta je hkrati tudi ena najlepših stvaritev secesijske mostne arhitekture pri nas in v Evropi na splošno. Most je bil tudi že asfaltiran; to je bil verjetno prvi asfalt na slovenskih tleh.

Njegov najlepši okras so bili vsekakor štirje zmaji, simboli mesta Ljubljane. Prav zaradi njih je uradno ime mostu, Jubilejni most Franca Jožefa I., kmalu utonilo v pozabo in meščani so mu pravili le še Zmajski most. Okrasne plinske luči za razsvetljavo so postavili nekaj pozneje; s svojo domiselno in oblikovno uspelo rešitvijo so zaokrožile arhitektonsko podobo Zmajskega mostu.

—–

Slikar  RAFAEL  NEMEC  se je po maturi na umetnostnem liceju v Benetkah leta 1939 vpisal na tamkajšnjo akademijo, kjer je po vojni diplomiral na oddelku za slikarstvo  Najprej je poučeval na več srednjih šolah, nato pa se je posvetil restavratorstvu. Odkrival in restavriral je freske v številnih cerkvah na Primorskem, med njegoviimi zadnjimi restavratorskimi deli pa so bile freske v dvorcu Zemono pri Vipavi.

Sicer pa si je nenehno prizadeval za primerno predstavitev likovne ustvarjalnosti ter pri tem spodbujal mlade primorske likovne umetnike. Bil je med prvimi, ki so začrtali pot goriških galerij, kot likovni ustvarjalec pa je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini. Rafael Nemec je za svoje delo prejel med drugim red dela z zlatim vencem in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Vrtojbi pri Gorici.

—–

Od leta 1921 častni krajan slovenskega Bleda, srbski izumitelj  MIHAJLO  PUPIN, je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje.

Za Slovence je Pupin pomemben zaradi posredovanja pri ameriškem predsedniku Wilsonu 1919. leta, da je le-ta preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje po 1. svetovni vojni pripadlo Italiji. Prav zaradi tega so ga Blejci 1921. leta razglasili za svojega častnega občana. Srbski izumitelj Mihajlo Pupin se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Idvoru v Banatu.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov