Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Planinski pisatelj, šolnik in publicist JOSIP WESTER se je rodil na današnji dan leta 1874 v Dolenjih Ráduljah na Dolenjskem. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, slavistiko in klasično filologijo pa je študiral v Gradcu. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani, na Ptuju in v Novem mestu, nazadnje pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani. Kot publicist se je veliko posvečal šolstvu in je pripravil nekaj srednješolskih beril, pisal je o slovenski književnosti, zlasti o Antonu Aškercu, o slovenski zgodovini, izdal pa je tudi precej planinskih spisov in potopisov. Skupaj z Jakobom Sketom je Josip Wester napisal antologijo “Slovenske balade in romance”.
—–
“Tu je nov svet, tu je paradiž!” je 14. aprila pred 200 leti navdušeno zaklical pomožni vodník – svetilničar LUKA ČEČ, ko je drzno preplezal skalovje na desnem bregu podzemne reke Pivke v Velíki dvorani Postojnske jame in našel pot v tedaj neznani, pravljični svet njene notranjosti. To se je zgodilo dva dni pred obiskom avstrijskega cesarja Franca I. in cesarice Karle Avguste; za njun obisk so hoteli namreč jamo slovesno osvetliti. Luka Čeč je šel daleč v novo jamo in da bi našel pot nazaj, je odlomljene kapnike polagal tako, da so mu s konicami kazali pot.
V naslednjih letih je Čeč v jami naredil bazen s človeškimi ribicami, zasadil prvo drevje pred vhodom, 14 let po odkritju notranjih delov pa je v jami našel še prvega znanega jamskega hrošča na svetu; naravoslovec Ferdinand Schmidt ga je “krstil” za drobnovratnika. Luka Čeč se je rodil na današnji dan leta 1785 v Postojni.
—–
Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.
Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)
—–
“Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji. “
Tako je Brane Prestor na današnji dan pred 60-imi leti začel prvi slovenski TV Obzornik in tako je slovenska televizija začela redno oddajati.
Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19,30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. In 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prva dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Planinski pisatelj, šolnik in publicist JOSIP WESTER se je rodil na današnji dan leta 1874 v Dolenjih Ráduljah na Dolenjskem. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, slavistiko in klasično filologijo pa je študiral v Gradcu. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani, na Ptuju in v Novem mestu, nazadnje pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani. Kot publicist se je veliko posvečal šolstvu in je pripravil nekaj srednješolskih beril, pisal je o slovenski književnosti, zlasti o Antonu Aškercu, o slovenski zgodovini, izdal pa je tudi precej planinskih spisov in potopisov. Skupaj z Jakobom Sketom je Josip Wester napisal antologijo “Slovenske balade in romance”.
—–
“Tu je nov svet, tu je paradiž!” je 14. aprila pred 200 leti navdušeno zaklical pomožni vodník – svetilničar LUKA ČEČ, ko je drzno preplezal skalovje na desnem bregu podzemne reke Pivke v Velíki dvorani Postojnske jame in našel pot v tedaj neznani, pravljični svet njene notranjosti. To se je zgodilo dva dni pred obiskom avstrijskega cesarja Franca I. in cesarice Karle Avguste; za njun obisk so hoteli namreč jamo slovesno osvetliti. Luka Čeč je šel daleč v novo jamo in da bi našel pot nazaj, je odlomljene kapnike polagal tako, da so mu s konicami kazali pot.
V naslednjih letih je Čeč v jami naredil bazen s človeškimi ribicami, zasadil prvo drevje pred vhodom, 14 let po odkritju notranjih delov pa je v jami našel še prvega znanega jamskega hrošča na svetu; naravoslovec Ferdinand Schmidt ga je “krstil” za drobnovratnika. Luka Čeč se je rodil na današnji dan leta 1785 v Postojni.
—–
Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.
Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)
—–
“Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji. “
Tako je Brane Prestor na današnji dan pred 60-imi leti začel prvi slovenski TV Obzornik in tako je slovenska televizija začela redno oddajati.
Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj. Iz zasilnega televizijskega studia in napovedovalnice v stavbi Radia Ljubljana so oddajali ob sobotah od 19,30 do 23-ih, ob nedeljah pa dopoldne med 10. In 12. uro. Vsak sobotni program se je začel in končal s TV Obzornikom. Prva dan sta bila vmes reportaža in celovečerni film, prvi nedeljski spored pa je začela kmetijska oddaja, sledil ji je kratki film, končala pa ga je družinska oddaja.
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov