Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.10.2018


Na današnji dan pred 130-imi leti so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.

Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo.

Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem  letu  prvi  razred  dokončalo  in  opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic.

V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla  8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.

Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve leta 1930.

——

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodla operna pevka  REZIKA  THALER. Prvi gledališki pouk je dobila v šoli Dramatičnega društva, pevskega pa v šoli Glasbene matice. Leta 1905 je bila angažirana v deželnem gledališču v Ljubljani; najprej je nastopala kot igralka, pozneje v operetah in nazadnje v operah. V teh je kot lirska in pozneje mladodramska pevka oblikovala več kot trideset glavnih vlog, med njimi nekatere prvič na Slovenskem. Sopranistka Rezika Thaler se je najbolj uveljavila v Mozartovih in Puccinjevih operah.

——-

Plesalka, slikarka ter likovna in plesna pedagoginja  MARIJA  VOGELNIK  je leta 1939 na tehniški fakulteti v Ljubljani kot študentka Jožeta Plečnika diplomirala na oddelku za arhitekturo, ob študiju pa se je v plesni šoli Mete Vidmar oblikovala tudi v aktivno plesalko. Po drugi svetovni vojni je skupaj z Marto Paulin Brino in Živo Kraigher sooblikovala sodobno plesno pedagogiko.

Leta 1950 je na beograjski akademiji diplomirala iz slikarstva in dve leti pozneje opravila še specialko iz grafike. Hkrati je bila plesna pedagoginja za predšolske otroke v Beogradu, kar je pozneje nadaljevala v Pionirskem domu v Ljubljani. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bila direktorica Šole za oblikovanje ter urednica plesno-baletnega programa na Televiziji Ljubljana; vodila je tudi plesno skupino Kinetikon.

Napisala je več scenarijev za televizijske balete in snovala kostume za plesne predstave, je avtorica »Zgodovinskega pregleda sodobnega plesa na Slovenskem«, ustvarjala pa je tudi ilustracije za otroke; zanje je leta 2004 prejela Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo. Marija Vogelnik se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.10.2018


Na današnji dan pred 130-imi leti so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.

Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo.

Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem  letu  prvi  razred  dokončalo  in  opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic.

V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla  8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.

Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve leta 1930.

——

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodla operna pevka  REZIKA  THALER. Prvi gledališki pouk je dobila v šoli Dramatičnega društva, pevskega pa v šoli Glasbene matice. Leta 1905 je bila angažirana v deželnem gledališču v Ljubljani; najprej je nastopala kot igralka, pozneje v operetah in nazadnje v operah. V teh je kot lirska in pozneje mladodramska pevka oblikovala več kot trideset glavnih vlog, med njimi nekatere prvič na Slovenskem. Sopranistka Rezika Thaler se je najbolj uveljavila v Mozartovih in Puccinjevih operah.

——-

Plesalka, slikarka ter likovna in plesna pedagoginja  MARIJA  VOGELNIK  je leta 1939 na tehniški fakulteti v Ljubljani kot študentka Jožeta Plečnika diplomirala na oddelku za arhitekturo, ob študiju pa se je v plesni šoli Mete Vidmar oblikovala tudi v aktivno plesalko. Po drugi svetovni vojni je skupaj z Marto Paulin Brino in Živo Kraigher sooblikovala sodobno plesno pedagogiko.

Leta 1950 je na beograjski akademiji diplomirala iz slikarstva in dve leti pozneje opravila še specialko iz grafike. Hkrati je bila plesna pedagoginja za predšolske otroke v Beogradu, kar je pozneje nadaljevala v Pionirskem domu v Ljubljani. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bila direktorica Šole za oblikovanje ter urednica plesno-baletnega programa na Televiziji Ljubljana; vodila je tudi plesno skupino Kinetikon.

Napisala je več scenarijev za televizijske balete in snovala kostume za plesne predstave, je avtorica »Zgodovinskega pregleda sodobnega plesa na Slovenskem«, ustvarjala pa je tudi ilustracije za otroke; zanje je leta 2004 prejela Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo. Marija Vogelnik se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

19. junij - odvetnica Ljuba Prenner in njena pripovedna proza (1906)

Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov