Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi grad v kraju Olimje blizu Podčetrtka naj bi leta 1015 postavila sveta Hema, sedanjega, zgrajenega v prvi polovici 16. stoletja, pa je na današnji dan leta 1662 tedanji lastnik baron Ivan Zakmardi odstopil hrvaški redovni provinci pavlinskega reda za samostan. Pozneje so ob njem redovniki zgradili cerkev Marijinega vnebovzetja, prizidali Frančiškovo kapelo in v enem izmed okroglih stolpov uredili samostansko lekarno, kot so velevala pravila pavlinskega reda.
Lekarna sodi med najstarejše v Evropi. Okrašena je s freskami, ki prikazujejo bibilijske motive, povezane z boleznimi, pripravljanje zdravilnih snovi ter portrete znamenitih zdravnikov. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan ukinil, leta 1805 pa je grad v Olimju kupil grof Ferdinand Attems. Njegovi nasledniki so bili lastniki do konca druge svetovne vojne, ko so grad podržavili.
—–
FRANC KSAVER KRIŽMAN je bil eden izmed vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Rodil se je na današnji dan leta 1726 v Rihenbergu (danes Braniku pri Goric)i. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu.
—–
Športni pedagog in publicist DRAGO ULAGA je leta 1930 končal študij na Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu. Bil je vrhunski telovadec, športni trener, telovadni učitelj in nazadnje redni profesor za teorijo in metodiko telesne vzgoje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. S publicistično dejavnostjo je pripomogel k vključevanju športa v vsakdanje življenje in poudarjal pomen gibalnih dejavnosti za zdravo življenje in upočasnitev procesov staranja. Na Radiu Ljubljana je Drago Ulaga začel sodelovati že leta 1933; leto pozneje je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice.
Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
—–
Pesnik in prevajalec SEVERIN ŠALI – rodil se je leta 1911 v Podliscu pri Dobrniču – je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk, po vojni pa se je bolj posvetil prevajanju. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, izmed ruskih literatov pa je prevajal Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Pesnik in prevajalec Severin Šali je 1940. leta dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi grad v kraju Olimje blizu Podčetrtka naj bi leta 1015 postavila sveta Hema, sedanjega, zgrajenega v prvi polovici 16. stoletja, pa je na današnji dan leta 1662 tedanji lastnik baron Ivan Zakmardi odstopil hrvaški redovni provinci pavlinskega reda za samostan. Pozneje so ob njem redovniki zgradili cerkev Marijinega vnebovzetja, prizidali Frančiškovo kapelo in v enem izmed okroglih stolpov uredili samostansko lekarno, kot so velevala pravila pavlinskega reda.
Lekarna sodi med najstarejše v Evropi. Okrašena je s freskami, ki prikazujejo bibilijske motive, povezane z boleznimi, pripravljanje zdravilnih snovi ter portrete znamenitih zdravnikov. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan ukinil, leta 1805 pa je grad v Olimju kupil grof Ferdinand Attems. Njegovi nasledniki so bili lastniki do konca druge svetovne vojne, ko so grad podržavili.
—–
FRANC KSAVER KRIŽMAN je bil eden izmed vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Rodil se je na današnji dan leta 1726 v Rihenbergu (danes Braniku pri Goric)i. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu.
—–
Športni pedagog in publicist DRAGO ULAGA je leta 1930 končal študij na Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu. Bil je vrhunski telovadec, športni trener, telovadni učitelj in nazadnje redni profesor za teorijo in metodiko telesne vzgoje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. S publicistično dejavnostjo je pripomogel k vključevanju športa v vsakdanje življenje in poudarjal pomen gibalnih dejavnosti za zdravo življenje in upočasnitev procesov staranja. Na Radiu Ljubljana je Drago Ulaga začel sodelovati že leta 1933; leto pozneje je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice.
Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
—–
Pesnik in prevajalec SEVERIN ŠALI – rodil se je leta 1911 v Podliscu pri Dobrniču – je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk, po vojni pa se je bolj posvetil prevajanju. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, izmed ruskih literatov pa je prevajal Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Pesnik in prevajalec Severin Šali je 1940. leta dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov