Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi grad v kraju Olimje blizu Podčetrtka naj bi leta 1015 postavila sveta Hema, sedanjega, zgrajenega v prvi polovici 16. stoletja, pa je na današnji dan leta 1662 tedanji lastnik baron Ivan Zakmardi odstopil hrvaški redovni provinci pavlinskega reda za samostan. Pozneje so ob njem redovniki zgradili cerkev Marijinega vnebovzetja, prizidali Frančiškovo kapelo in v enem izmed okroglih stolpov uredili samostansko lekarno, kot so velevala pravila pavlinskega reda.
Lekarna sodi med najstarejše v Evropi. Okrašena je s freskami, ki prikazujejo bibilijske motive, povezane z boleznimi, pripravljanje zdravilnih snovi ter portrete znamenitih zdravnikov. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan ukinil, leta 1805 pa je grad v Olimju kupil grof Ferdinand Attems. Njegovi nasledniki so bili lastniki do konca druge svetovne vojne, ko so grad podržavili.
—–
FRANC KSAVER KRIŽMAN je bil eden izmed vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Rodil se je na današnji dan leta 1726 v Rihenbergu (danes Braniku pri Goric)i. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu.
—–
Športni pedagog in publicist DRAGO ULAGA je leta 1930 končal študij na Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu. Bil je vrhunski telovadec, športni trener, telovadni učitelj in nazadnje redni profesor za teorijo in metodiko telesne vzgoje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. S publicistično dejavnostjo je pripomogel k vključevanju športa v vsakdanje življenje in poudarjal pomen gibalnih dejavnosti za zdravo življenje in upočasnitev procesov staranja. Na Radiu Ljubljana je Drago Ulaga začel sodelovati že leta 1933; leto pozneje je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice.
Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
—–
Pesnik in prevajalec SEVERIN ŠALI – rodil se je leta 1911 v Podliscu pri Dobrniču – je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk, po vojni pa se je bolj posvetil prevajanju. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, izmed ruskih literatov pa je prevajal Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Pesnik in prevajalec Severin Šali je 1940. leta dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi grad v kraju Olimje blizu Podčetrtka naj bi leta 1015 postavila sveta Hema, sedanjega, zgrajenega v prvi polovici 16. stoletja, pa je na današnji dan leta 1662 tedanji lastnik baron Ivan Zakmardi odstopil hrvaški redovni provinci pavlinskega reda za samostan. Pozneje so ob njem redovniki zgradili cerkev Marijinega vnebovzetja, prizidali Frančiškovo kapelo in v enem izmed okroglih stolpov uredili samostansko lekarno, kot so velevala pravila pavlinskega reda.
Lekarna sodi med najstarejše v Evropi. Okrašena je s freskami, ki prikazujejo bibilijske motive, povezane z boleznimi, pripravljanje zdravilnih snovi ter portrete znamenitih zdravnikov. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan ukinil, leta 1805 pa je grad v Olimju kupil grof Ferdinand Attems. Njegovi nasledniki so bili lastniki do konca druge svetovne vojne, ko so grad podržavili.
—–
FRANC KSAVER KRIŽMAN je bil eden izmed vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Rodil se je na današnji dan leta 1726 v Rihenbergu (danes Braniku pri Goric)i. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu.
—–
Športni pedagog in publicist DRAGO ULAGA je leta 1930 končal študij na Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu. Bil je vrhunski telovadec, športni trener, telovadni učitelj in nazadnje redni profesor za teorijo in metodiko telesne vzgoje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. S publicistično dejavnostjo je pripomogel k vključevanju športa v vsakdanje življenje in poudarjal pomen gibalnih dejavnosti za zdravo življenje in upočasnitev procesov staranja. Na Radiu Ljubljana je Drago Ulaga začel sodelovati že leta 1933; leto pozneje je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice.
Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
—–
Pesnik in prevajalec SEVERIN ŠALI – rodil se je leta 1911 v Podliscu pri Dobrniču – je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk, po vojni pa se je bolj posvetil prevajanju. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, izmed ruskih literatov pa je prevajal Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Pesnik in prevajalec Severin Šali je 1940. leta dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov