Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.10.2018


V drugi polovici 15. stoletja so Turki kar dvaindvajsetkrat plenili po Kočevskem, leta 1491 pa so Kočevje in Ribnico celo požgali. Prebivalstvo je ostalo brez domov in pridelka in se je zaradi tega hotelo odseliti. Da bi preprečil izseljevanje, je cesar Friderik III. na današnji dan leta 1492 podelil podložnikom kočevskega zemljiškega urada posebno pravico do trgovanja z vsem, kar sami vzgojijo in pridelajo. 

Med dovoljenim blagom so se znašli tudi leseni predmeti, kakršne so kmetje izdelovali doma. Pravico do prostega trgovanja s suho robo so najbolj izkoristili prebivalci ribniške pokrajine in s tem dali suhi robi značilno oznako »ribniška«, po kateri jo pozna vsa Slovenija in velik del sosedstva, saj so bile takrat trgovske poti »Ribničanov Urbanov« usmerjene v dežele, ki jim je vladal cesar Ferdinand III.: Hrvaška, Dalmacija, Istra, Ogrska ter avstrijske in nemške dežele.

—–

Botanik in poljudnoznastveni pisec MARTIN CILENŠEK se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti  v Gotovljah v Savinjski dolini. Prirodoslovje je študiral na graški univerzi, kot srednješolski profesor pa je poučeval v Leobnu v Avstriji in na Ptuju. V Ljubljanskem zvonu, Kresu, Domu in svetu ter Letopisu Matice slovenske je objavljal poljudne botanične, geološke in potopisne članke. Pri Mohorjevi družbi je na prelomu stoletja objavil delo “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”. Z njim je Martin Cilenšek ustvaril bogat vir slovenskega rastlinskega imenoslovja.

—–

Na pobudo Glasbene matice so na današnji dan pred 110-imi leti Koncertni orkester ljubljanske Društvene godbe v razširjeni sestavi preimenovali v Slovensko filharmonijo. Nastanek tega poklicnega ansambla so terjale glasbene potrebe slovenske večine v Ljubljani, saj je dotlej simfonično področje skoraj povsem obvladovala častitljiva Filharmonična družba, ena najstarejših tovrstnih ustanov v Srednji Evropi, v njej pa so prevladovali pripadniki nemškega kulturnega kroga.

Orkester “Slovenska filharmonija” je ob delih evropskih skladateljev bolj upošteval slovanski repertoar, predvsem slovenske skladbe, ter ga predstavljal na številnih koncertih. V prvi sezoni je ob rednem delovanju v Operi imel 190 nastopov, delno z zborom Glasbene matice. Orkester “Slovenska filharmonija” je uspešno in s priznanji kritike koncertiral do jeseni leta 1913, ko so ga zaradi prenehanja delovanja slovenskega opernega gledališča in izgube finančne podpore razpustili.

—–

Na današnji dan leta 1910 se je rodila gledališka igralka  VLADOŠA  SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in

hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju.

Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.10.2018


V drugi polovici 15. stoletja so Turki kar dvaindvajsetkrat plenili po Kočevskem, leta 1491 pa so Kočevje in Ribnico celo požgali. Prebivalstvo je ostalo brez domov in pridelka in se je zaradi tega hotelo odseliti. Da bi preprečil izseljevanje, je cesar Friderik III. na današnji dan leta 1492 podelil podložnikom kočevskega zemljiškega urada posebno pravico do trgovanja z vsem, kar sami vzgojijo in pridelajo. 

Med dovoljenim blagom so se znašli tudi leseni predmeti, kakršne so kmetje izdelovali doma. Pravico do prostega trgovanja s suho robo so najbolj izkoristili prebivalci ribniške pokrajine in s tem dali suhi robi značilno oznako »ribniška«, po kateri jo pozna vsa Slovenija in velik del sosedstva, saj so bile takrat trgovske poti »Ribničanov Urbanov« usmerjene v dežele, ki jim je vladal cesar Ferdinand III.: Hrvaška, Dalmacija, Istra, Ogrska ter avstrijske in nemške dežele.

—–

Botanik in poljudnoznastveni pisec MARTIN CILENŠEK se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti  v Gotovljah v Savinjski dolini. Prirodoslovje je študiral na graški univerzi, kot srednješolski profesor pa je poučeval v Leobnu v Avstriji in na Ptuju. V Ljubljanskem zvonu, Kresu, Domu in svetu ter Letopisu Matice slovenske je objavljal poljudne botanične, geološke in potopisne članke. Pri Mohorjevi družbi je na prelomu stoletja objavil delo “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”. Z njim je Martin Cilenšek ustvaril bogat vir slovenskega rastlinskega imenoslovja.

—–

Na pobudo Glasbene matice so na današnji dan pred 110-imi leti Koncertni orkester ljubljanske Društvene godbe v razširjeni sestavi preimenovali v Slovensko filharmonijo. Nastanek tega poklicnega ansambla so terjale glasbene potrebe slovenske večine v Ljubljani, saj je dotlej simfonično področje skoraj povsem obvladovala častitljiva Filharmonična družba, ena najstarejših tovrstnih ustanov v Srednji Evropi, v njej pa so prevladovali pripadniki nemškega kulturnega kroga.

Orkester “Slovenska filharmonija” je ob delih evropskih skladateljev bolj upošteval slovanski repertoar, predvsem slovenske skladbe, ter ga predstavljal na številnih koncertih. V prvi sezoni je ob rednem delovanju v Operi imel 190 nastopov, delno z zborom Glasbene matice. Orkester “Slovenska filharmonija” je uspešno in s priznanji kritike koncertiral do jeseni leta 1913, ko so ga zaradi prenehanja delovanja slovenskega opernega gledališča in izgube finančne podpore razpustili.

—–

Na današnji dan leta 1910 se je rodila gledališka igralka  VLADOŠA  SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in

hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju.

Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov