Na današnji dan pred 360-imi leti se je v Šentvidu pri Stični rodil zdravnik, znanstveni pisec in humanist MARKO GERBEC, z latinskim imenom Marcus Gervezius. Filozofijo in medicino je študiral na Dunaju, tik pred turškim napadom leta 1683 pa je zapustil to mesto in končal študije v Padovi in Bologni. Po vrnitvi je bil fizik kranjskih deželnih stanov v Ljubljani in hišni zdravnik v samostanih v Stični in Bistri. Oblikoval je nove razlage vzrokov in potekov bolezni, hkrati pa opozarjal na socialne dejavnike in nepravilen način življenja. V osemdesetih člankih, razpravah in knjigah je natančno opisal nekatere bolezni srca, pljuč in žolča, objavil znanstveno razpravo z naslovom »Škodljivi psihomedicinski vplivi ljubljanskega okolja«, leta 1713 pa je pisal tudi o goveji kugi; to je bil prvi pomembni spis v slovenski veterini.

Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev ljubljanske Academie operosorum, prve znanstvene in umetnostne akademije na Slovenskem, ter dve leti njen predsednik. Štejemo ga za utemeljitelja slovenske znanstvene medicine, njegove strokovne razprave pa so močno odmevale tudi v tujini. Marko Gerbec je leta 1712 v Ljubljani ustanovil tudi Bratovščino svetega Kozme in Damijana, prvo strokovno zdravniško društvo fizikov in kirurgov na Slovenskem.

—–

»Ljubljansko dramatično društvo« je bilo ustanovljeno novembra leta 1866, na današnji dan leta 1867 pa je v čitalniški dvorani pripravilo  prvo  predstavo.  Člani društva so uprizorili igro češkega dramatika Klipcere »Na mostu«. Novo društvo je tako nadaljevalo tradicijo dotedanjih prizadevanj za uveljavljanje slovenske besede na gledališkem odru in želelo dvigniti slovensko igranje in glasbenodramatsko poustvarjanje na višjo raven kot je bila v času čitalnic.

—–

Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodil kipar BOŽO PENGOV. Študiral je na dunajski akademiji, po vrnitvi pa je prevzel očetovo delavnico. Med svetovnima vojnama se je ukvarjal predvsem s sakralno in nagrobno plastiko, v letih od 1933 do 1953 pa je sodeloval s Plečnikom in njegove dekorativne zamisli  prenašal v kamen, les in kovino ter tako postal soustvarjalec njegove arhitekture. Po vojni je sodeloval z Zoranom Didkom in ustvaril vrsto zasnov in plastik za spomenike narodnoosvobodilnemu boju. Tedaj je nastal tudi cikel risb z motivi iz Dachaua, v katerem je bil interniran med drugo vojno. Leta 1949 in leta 1950 je kipar Božo Pengov dobil Prešernovo nagrado.

—–

Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.

Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901 v Dresdnu v Nemčij. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.