Avstrijski dirigent, skladatelj in pedagog Josef Zöhrer je živel in delal v Ljubljani enainpetdeset let. Učil je klavir in violončelo, teorijo in petje, vodil zbore in bil v letih od 1883 do 1912 glasbeni ravnatelj Filharmonične družbe. V obdobju njegovega ravnateljevanja so na današnji dan leta 1891 po načrtih arhitekta Wilhelma Trea slovesno odprli novo stavbo Filharmonične družbe. Postavili so jo na kraju nekaj let prej pogorelega gledališča na spodnjem delu Kongresnega trga. Odprtje, kot so pisali časniki, »lastne hiše, azila glasbene umetnosti, okrasa mesta, žareče priče smisla za umetnost prebivalcev Ljubljane« so praznovali nadvse slovesno.

Umetniki so prišli v Ljubljano z vseh strani, orkester je štel več kot osemdeset članov. V njem so igrali glasbeniki iz Celovca, Celja, Ptuja in Beljaka, številni člani dvorne opere in dunajski filharmoniki, v zboru pa je bila dobra stotnija pevk in pevcev. Zbrali so se vsi ljubljanski veljaki z deželnim glavarjem Andrejem baronom Winklerjem na čelu; ta je Družbi v imenu cesarja Franca Jožefa I. slovesno izročil zlato medaljo.

Na koncertu so igrali Wagnerjeva, Beethovnova in Lisztova dela, manjkalo pa ni tudi slavnostnih govorov in navdušenih besed ob novi hiši, ki je Filharmonični družbi omogočila mirnejše delo, saj je imela poleg velike dvorane tudi manjšo in prostore za šolanje. Prej je morala vseskozi gostovati in tako so bili ljubljanski koncerti ali v gledališču ali v Kazini ali v drugih ljubljanskih dvoranah.

Josef Zöhrer je Filharmonično družbo vodil do leta 1912. Za svoje zasluge je bil večkrat odlikovan, postal pa je tudi njen častni član.

—–

Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodila pisateljica  MARIJA  VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.

—–

JANEZ  BITENC  je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.

Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.

Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.