Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski dirigent, skladatelj in pedagog Josef Zöhrer je živel in delal v Ljubljani enainpetdeset let. Učil je klavir in violončelo, teorijo in petje, vodil zbore in bil v letih od 1883 do 1912 glasbeni ravnatelj Filharmonične družbe. V obdobju njegovega ravnateljevanja so na današnji dan leta 1891 po načrtih arhitekta Wilhelma Trea slovesno odprli novo stavbo Filharmonične družbe. Postavili so jo na kraju nekaj let prej pogorelega gledališča na spodnjem delu Kongresnega trga. Odprtje, kot so pisali časniki, »lastne hiše, azila glasbene umetnosti, okrasa mesta, žareče priče smisla za umetnost prebivalcev Ljubljane« so praznovali nadvse slovesno.
Umetniki so prišli v Ljubljano z vseh strani, orkester je štel več kot osemdeset članov. V njem so igrali glasbeniki iz Celovca, Celja, Ptuja in Beljaka, številni člani dvorne opere in dunajski filharmoniki, v zboru pa je bila dobra stotnija pevk in pevcev. Zbrali so se vsi ljubljanski veljaki z deželnim glavarjem Andrejem baronom Winklerjem na čelu; ta je Družbi v imenu cesarja Franca Jožefa I. slovesno izročil zlato medaljo.
Na koncertu so igrali Wagnerjeva, Beethovnova in Lisztova dela, manjkalo pa ni tudi slavnostnih govorov in navdušenih besed ob novi hiši, ki je Filharmonični družbi omogočila mirnejše delo, saj je imela poleg velike dvorane tudi manjšo in prostore za šolanje. Prej je morala vseskozi gostovati in tako so bili ljubljanski koncerti ali v gledališču ali v Kazini ali v drugih ljubljanskih dvoranah.
Josef Zöhrer je Filharmonično družbo vodil do leta 1912. Za svoje zasluge je bil večkrat odlikovan, postal pa je tudi njen častni član.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrijski dirigent, skladatelj in pedagog Josef Zöhrer je živel in delal v Ljubljani enainpetdeset let. Učil je klavir in violončelo, teorijo in petje, vodil zbore in bil v letih od 1883 do 1912 glasbeni ravnatelj Filharmonične družbe. V obdobju njegovega ravnateljevanja so na današnji dan leta 1891 po načrtih arhitekta Wilhelma Trea slovesno odprli novo stavbo Filharmonične družbe. Postavili so jo na kraju nekaj let prej pogorelega gledališča na spodnjem delu Kongresnega trga. Odprtje, kot so pisali časniki, »lastne hiše, azila glasbene umetnosti, okrasa mesta, žareče priče smisla za umetnost prebivalcev Ljubljane« so praznovali nadvse slovesno.
Umetniki so prišli v Ljubljano z vseh strani, orkester je štel več kot osemdeset članov. V njem so igrali glasbeniki iz Celovca, Celja, Ptuja in Beljaka, številni člani dvorne opere in dunajski filharmoniki, v zboru pa je bila dobra stotnija pevk in pevcev. Zbrali so se vsi ljubljanski veljaki z deželnim glavarjem Andrejem baronom Winklerjem na čelu; ta je Družbi v imenu cesarja Franca Jožefa I. slovesno izročil zlato medaljo.
Na koncertu so igrali Wagnerjeva, Beethovnova in Lisztova dela, manjkalo pa ni tudi slavnostnih govorov in navdušenih besed ob novi hiši, ki je Filharmonični družbi omogočila mirnejše delo, saj je imela poleg velike dvorane tudi manjšo in prostore za šolanje. Prej je morala vseskozi gostovati in tako so bili ljubljanski koncerti ali v gledališču ali v Kazini ali v drugih ljubljanskih dvoranah.
Josef Zöhrer je Filharmonično družbo vodil do leta 1912. Za svoje zasluge je bil večkrat odlikovan, postal pa je tudi njen častni član.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov