Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice (te so učile predvsem ročna dela) brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo.
Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kakor učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, medtem ko učiteljica doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje.«
—–
Pisatelj, urednik in politik FERDO KOZAK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani. Iz slavistike je doktoriral v Pragi. Med profesuro na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1933 pobudnik ustanovitve revije Sodobnost. To revijo je ves čas, kolikor je izhajala, urejal v socialističnem in naprednem duhu. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika. Z literaturo se je začel ukvarjati že, ko je bil mlad, in sicer z dramatiko, nadaljeval je z ljudskimi povestmi in novelami, tik pred 2. svetovno vojno pa se je spet vrnil k dramatiki, najpomembnejšemu področju svojega ustvarjanja. Pisal je realistične konverzacijske in družbenokritične meščanske drame; na primer »Kralj Matjaž«, »Profesor Klepec« in »Vida Grantova«.. Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan pred 90-imi leti ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bila druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio. Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 90-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice (te so učile predvsem ročna dela) brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo.
Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kakor učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, medtem ko učiteljica doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje.«
—–
Pisatelj, urednik in politik FERDO KOZAK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani. Iz slavistike je doktoriral v Pragi. Med profesuro na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1933 pobudnik ustanovitve revije Sodobnost. To revijo je ves čas, kolikor je izhajala, urejal v socialističnem in naprednem duhu. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika. Z literaturo se je začel ukvarjati že, ko je bil mlad, in sicer z dramatiko, nadaljeval je z ljudskimi povestmi in novelami, tik pred 2. svetovno vojno pa se je spet vrnil k dramatiki, najpomembnejšemu področju svojega ustvarjanja. Pisal je realistične konverzacijske in družbenokritične meščanske drame; na primer »Kralj Matjaž«, »Profesor Klepec« in »Vida Grantova«.. Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan pred 90-imi leti ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bila druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio. Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 90-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov