Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.10.2018


Reformacija je bilo gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve.  Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.

Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi  pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.

—–

Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO  RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet.  V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Pisal je tudi pesmi in prozo za mladino.

 

Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.

Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.

—–

Leta 1848 so Avstrijci v Pulju zgradili vojaško oporišče, dvajset let pozneje pa je to mesto postalo glavno pristanišče avstrijske vojne mornarice. Po kapitulaciji monarhije je zadnji avstro-ogrski cesar Karel podaril vso avstrijsko vojno mornarico, trdnjave na obali in mornariške ustanove na novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, a o tem darilu ni obvestil poveljnikov antante, svojih nasprotnikov v prvi svetovni vojni. Prevzem in predaja ladjevja sta bila opravljena na današnji dan pred sto leti v Pulju. Zavezniki  avstrijske izročitve vojne mornarice niso priznali ter so si velike in sodobne ladje razdelili sami, obdarovani novi državi pa so pustili  le enajst zastarelih torpedovk ter štiri manjše oklepnice.

——

Zgodovina pnevmatskih zračnic se je v zadnjih letih 19. stoletja začela na Škotskem in sicer z otroškim triciklom s polnimi gumijastimi kolesi, ki ga je svojemu sinu podaril živinozdravnik John Boyd Dunlop. Ker fantič ni mogel voziti hitro in brez tresljajev, je oče kolesa tricikla ovil s tankimi gumijastimi trakovi, jih zlepil in napolnil s tlačilko za nogometno žogo. S tem preprostim sistemom zračnega blaženja je John Boyd Dunlop postavil temelje za pnevmatsko zračnico. Patentiral jo je na današnji dan pred 130-imi leti.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.10.2018


Reformacija je bilo gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve.  Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.

Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi  pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.

—–

Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO  RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet.  V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Pisal je tudi pesmi in prozo za mladino.

 

Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.

Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.

—–

Leta 1848 so Avstrijci v Pulju zgradili vojaško oporišče, dvajset let pozneje pa je to mesto postalo glavno pristanišče avstrijske vojne mornarice. Po kapitulaciji monarhije je zadnji avstro-ogrski cesar Karel podaril vso avstrijsko vojno mornarico, trdnjave na obali in mornariške ustanove na novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, a o tem darilu ni obvestil poveljnikov antante, svojih nasprotnikov v prvi svetovni vojni. Prevzem in predaja ladjevja sta bila opravljena na današnji dan pred sto leti v Pulju. Zavezniki  avstrijske izročitve vojne mornarice niso priznali ter so si velike in sodobne ladje razdelili sami, obdarovani novi državi pa so pustili  le enajst zastarelih torpedovk ter štiri manjše oklepnice.

——

Zgodovina pnevmatskih zračnic se je v zadnjih letih 19. stoletja začela na Škotskem in sicer z otroškim triciklom s polnimi gumijastimi kolesi, ki ga je svojemu sinu podaril živinozdravnik John Boyd Dunlop. Ker fantič ni mogel voziti hitro in brez tresljajev, je oče kolesa tricikla ovil s tankimi gumijastimi trakovi, jih zlepil in napolnil s tlačilko za nogometno žogo. S tem preprostim sistemom zračnega blaženja je John Boyd Dunlop postavil temelje za pnevmatsko zračnico. Patentiral jo je na današnji dan pred 130-imi leti.


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov