Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.10.2018


Reformacija je bilo gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve.  Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.

Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi  pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.

—–

Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO  RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet.  V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Pisal je tudi pesmi in prozo za mladino.

 

Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.

Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.

—–

Leta 1848 so Avstrijci v Pulju zgradili vojaško oporišče, dvajset let pozneje pa je to mesto postalo glavno pristanišče avstrijske vojne mornarice. Po kapitulaciji monarhije je zadnji avstro-ogrski cesar Karel podaril vso avstrijsko vojno mornarico, trdnjave na obali in mornariške ustanove na novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, a o tem darilu ni obvestil poveljnikov antante, svojih nasprotnikov v prvi svetovni vojni. Prevzem in predaja ladjevja sta bila opravljena na današnji dan pred sto leti v Pulju. Zavezniki  avstrijske izročitve vojne mornarice niso priznali ter so si velike in sodobne ladje razdelili sami, obdarovani novi državi pa so pustili  le enajst zastarelih torpedovk ter štiri manjše oklepnice.

——

Zgodovina pnevmatskih zračnic se je v zadnjih letih 19. stoletja začela na Škotskem in sicer z otroškim triciklom s polnimi gumijastimi kolesi, ki ga je svojemu sinu podaril živinozdravnik John Boyd Dunlop. Ker fantič ni mogel voziti hitro in brez tresljajev, je oče kolesa tricikla ovil s tankimi gumijastimi trakovi, jih zlepil in napolnil s tlačilko za nogometno žogo. S tem preprostim sistemom zračnega blaženja je John Boyd Dunlop postavil temelje za pnevmatsko zračnico. Patentiral jo je na današnji dan pred 130-imi leti.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.10.2018


Reformacija je bilo gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve.  Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.

Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi  pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.

—–

Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO  RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet.  V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Pisal je tudi pesmi in prozo za mladino.

 

Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.

Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.

—–

Leta 1848 so Avstrijci v Pulju zgradili vojaško oporišče, dvajset let pozneje pa je to mesto postalo glavno pristanišče avstrijske vojne mornarice. Po kapitulaciji monarhije je zadnji avstro-ogrski cesar Karel podaril vso avstrijsko vojno mornarico, trdnjave na obali in mornariške ustanove na novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, a o tem darilu ni obvestil poveljnikov antante, svojih nasprotnikov v prvi svetovni vojni. Prevzem in predaja ladjevja sta bila opravljena na današnji dan pred sto leti v Pulju. Zavezniki  avstrijske izročitve vojne mornarice niso priznali ter so si velike in sodobne ladje razdelili sami, obdarovani novi državi pa so pustili  le enajst zastarelih torpedovk ter štiri manjše oklepnice.

——

Zgodovina pnevmatskih zračnic se je v zadnjih letih 19. stoletja začela na Škotskem in sicer z otroškim triciklom s polnimi gumijastimi kolesi, ki ga je svojemu sinu podaril živinozdravnik John Boyd Dunlop. Ker fantič ni mogel voziti hitro in brez tresljajev, je oče kolesa tricikla ovil s tankimi gumijastimi trakovi, jih zlepil in napolnil s tlačilko za nogometno žogo. S tem preprostim sistemom zračnega blaženja je John Boyd Dunlop postavil temelje za pnevmatsko zračnico. Patentiral jo je na današnji dan pred 130-imi leti.


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov