Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

01.11.2018


Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.

Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj  primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.

Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal  dan  vseh  svetnikov,  dan  mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.

—–

Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan pred sto leti je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor za jugoslovansko posest  in da v imenu nove države prevzema vojaško poveljstvo nad njim in vso Spodnjo Štajersko. Častniki nemške narodnosti so se njegovi zahtevi uklonili.

Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra na njegov predlog imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zastražil mostove, javne objekte in večino vojašnic. Čez dva dni se je nemška vojska začela umikati v Avstrijo. S tem je bil nekaj dni star sklep nemškega mariborskega občinskega zastopstva, ki je Maribor in njemu pripadajočo gospodarsko okolico razglasil za del nove  Republike nemške Avstrije, izničen.

—–

Na današnji dan pred dvesto leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil politik KAREL     LAVRIČ. V javnosti je prvič nastopil leta 1848, ko je v časniku Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Leta 1852 se je kot odvetnik preselil v Tolmin in se vključil v slovensko narodno gibanje.   Pomagal  je  ustanoviti čitalnico in se pozneje uveljavil kot organizator čitalnic na Primorskem. Poudarjal je narodnost kot životvorno misel in svobodo kot vir vsega lepega in dobrega. Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje ter bil organizator in govornik na 3. slovenskem taboru pri Šempasu. Karel Lavrič je dosledno zagovarjal jezikovno enakopravnost, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstrije.

—–

V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistične organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

01.11.2018


Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.

Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj  primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.

Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal  dan  vseh  svetnikov,  dan  mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.

—–

Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan pred sto leti je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor za jugoslovansko posest  in da v imenu nove države prevzema vojaško poveljstvo nad njim in vso Spodnjo Štajersko. Častniki nemške narodnosti so se njegovi zahtevi uklonili.

Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra na njegov predlog imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zastražil mostove, javne objekte in večino vojašnic. Čez dva dni se je nemška vojska začela umikati v Avstrijo. S tem je bil nekaj dni star sklep nemškega mariborskega občinskega zastopstva, ki je Maribor in njemu pripadajočo gospodarsko okolico razglasil za del nove  Republike nemške Avstrije, izničen.

—–

Na današnji dan pred dvesto leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil politik KAREL     LAVRIČ. V javnosti je prvič nastopil leta 1848, ko je v časniku Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Leta 1852 se je kot odvetnik preselil v Tolmin in se vključil v slovensko narodno gibanje.   Pomagal  je  ustanoviti čitalnico in se pozneje uveljavil kot organizator čitalnic na Primorskem. Poudarjal je narodnost kot životvorno misel in svobodo kot vir vsega lepega in dobrega. Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje ter bil organizator in govornik na 3. slovenskem taboru pri Šempasu. Karel Lavrič je dosledno zagovarjal jezikovno enakopravnost, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstrije.

—–

V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistične organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.


25.04.2024

5. maj - Ivan Nepomuk Cerer (1789) in prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini

Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

4. maj - 500 let od velikega požara v Ljubljani (1524)

Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

3. maj - Božidar Kos (1934) avstralski skladatelj iz Novega mesta

Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

2. maj - Jakob Sket in “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger (1852)

Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

1. maj - Lavantinska škofija izvzeta iz Metropolije Salzburg (1924)

1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

30. april - Fran Lorger (1884) ter antične ostaline ob Savinji in Voglajni

Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

29. april - Charles Nodier (1870) in rokovnjač “Jean Sbogar”

Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

28. april - politični pogrom nad revijo Perspektive (1964)

Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

27. april - "Dobro sonce" in druge zbirke pesnika Slavka Juga (1934)

Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

26. april - Jože Ciuha (1924) eden vodilnih slovenskih slikarjev našega časa

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

25. april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo (1945)

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

24. april - Zmaga Kumer – etnomuzikologinja (1924)

Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

23.april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

22. april - Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik (1791)

Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov