Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.
Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.
Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal dan vseh svetnikov, dan mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.
—–
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan pred sto leti je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor za jugoslovansko posest in da v imenu nove države prevzema vojaško poveljstvo nad njim in vso Spodnjo Štajersko. Častniki nemške narodnosti so se njegovi zahtevi uklonili.
Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra na njegov predlog imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zastražil mostove, javne objekte in večino vojašnic. Čez dva dni se je nemška vojska začela umikati v Avstrijo. S tem je bil nekaj dni star sklep nemškega mariborskega občinskega zastopstva, ki je Maribor in njemu pripadajočo gospodarsko okolico razglasil za del nove Republike nemške Avstrije, izničen.
—–
Na današnji dan pred dvesto leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil politik KAREL LAVRIČ. V javnosti je prvič nastopil leta 1848, ko je v časniku Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Leta 1852 se je kot odvetnik preselil v Tolmin in se vključil v slovensko narodno gibanje. Pomagal je ustanoviti čitalnico in se pozneje uveljavil kot organizator čitalnic na Primorskem. Poudarjal je narodnost kot životvorno misel in svobodo kot vir vsega lepega in dobrega. Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje ter bil organizator in govornik na 3. slovenskem taboru pri Šempasu. Karel Lavrič je dosledno zagovarjal jezikovno enakopravnost, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstrije.
—–
V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistične organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.
Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.
Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal dan vseh svetnikov, dan mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.
—–
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan pred sto leti je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor za jugoslovansko posest in da v imenu nove države prevzema vojaško poveljstvo nad njim in vso Spodnjo Štajersko. Častniki nemške narodnosti so se njegovi zahtevi uklonili.
Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra na njegov predlog imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zastražil mostove, javne objekte in večino vojašnic. Čez dva dni se je nemška vojska začela umikati v Avstrijo. S tem je bil nekaj dni star sklep nemškega mariborskega občinskega zastopstva, ki je Maribor in njemu pripadajočo gospodarsko okolico razglasil za del nove Republike nemške Avstrije, izničen.
—–
Na današnji dan pred dvesto leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil politik KAREL LAVRIČ. V javnosti je prvič nastopil leta 1848, ko je v časniku Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Leta 1852 se je kot odvetnik preselil v Tolmin in se vključil v slovensko narodno gibanje. Pomagal je ustanoviti čitalnico in se pozneje uveljavil kot organizator čitalnic na Primorskem. Poudarjal je narodnost kot životvorno misel in svobodo kot vir vsega lepega in dobrega. Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje ter bil organizator in govornik na 3. slovenskem taboru pri Šempasu. Karel Lavrič je dosledno zagovarjal jezikovno enakopravnost, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstrije.
—–
V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistične organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov