Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
——-
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
——
Urednica in prevajalka HELENA MENAŠE se je rodila na današnji dan pred sto leti na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
——
Avstrijski cesar Karel I. je na današnji dan pred sto leti sprejel pogoje antantnih zaveznikov in podpisal premirje. Tako so se končali boji na italijanskih bojiščih in polmilijonska avstro-ogrska vojska se je začela umikati čez slovensko ozemlje. Narodna vlada v Ljubljani se je na ta umik skrbno pripravila. Narodne straže so vzdrževale red in mir ter razoroževale avstrijske vojake. Tako je po slovenskih cestah in železnicah od začetka umika do 10. novembra šlo približno 400.000 vojakov in 50.000 konj.
Na podlagi določil tega premirja je italijanska vojska še istega dne, torej 3. novembra leta 1918, zasedla Primorsko in za demarkacijsko črto je ostalo skoraj 300.000 Slovencev. V naslednjih dneh je guverner Julijske krajine izdal vrsto ukrepov in nekateri so še posebno prizadeli prebivalce zasedenih krajev: prepoved prestopanja demarkacijske črte in gibanja v Julijski krajini brez dovoljenja, prepoved javnih zborovanj, prepoved izobešanja avstrijskih zastav ter prepoved nošenja kokard z narodnimi barvami.
S to ločitvjo slovenskih krajev od naravnega zaledja so Italijani povzročili narodnostne, socialne in politične spremembe, ki so močno prizadele tamkajšnje prebivalstvo, velika vojna škoda pa je ohromila gospodarsko življenje.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
——-
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
——
Urednica in prevajalka HELENA MENAŠE se je rodila na današnji dan pred sto leti na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.
——
Avstrijski cesar Karel I. je na današnji dan pred sto leti sprejel pogoje antantnih zaveznikov in podpisal premirje. Tako so se končali boji na italijanskih bojiščih in polmilijonska avstro-ogrska vojska se je začela umikati čez slovensko ozemlje. Narodna vlada v Ljubljani se je na ta umik skrbno pripravila. Narodne straže so vzdrževale red in mir ter razoroževale avstrijske vojake. Tako je po slovenskih cestah in železnicah od začetka umika do 10. novembra šlo približno 400.000 vojakov in 50.000 konj.
Na podlagi določil tega premirja je italijanska vojska še istega dne, torej 3. novembra leta 1918, zasedla Primorsko in za demarkacijsko črto je ostalo skoraj 300.000 Slovencev. V naslednjih dneh je guverner Julijske krajine izdal vrsto ukrepov in nekateri so še posebno prizadeli prebivalce zasedenih krajev: prepoved prestopanja demarkacijske črte in gibanja v Julijski krajini brez dovoljenja, prepoved javnih zborovanj, prepoved izobešanja avstrijskih zastav ter prepoved nošenja kokard z narodnimi barvami.
S to ločitvjo slovenskih krajev od naravnega zaledja so Italijani povzročili narodnostne, socialne in politične spremembe, ki so močno prizadele tamkajšnje prebivalstvo, velika vojna škoda pa je ohromila gospodarsko življenje.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov