Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov