Dramatik  in  strokovni  pisec  ANTON  KAŠUTNIK  je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na  Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.

—–

Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.

—–

Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil  pravnik, politik in ekonomski teoretik  IVAN  GÊRŠAK.  Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.

—–

MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.

—–

Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.

Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.