Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov