Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delavski voditelj CARLO UČÉKAR je bil tiskar v tržaški Lloydovi tiskarni. Leta 1888 je bil med ustanovitelji socialistične delavske zveze Confederazione operaia triestina in vodil njen italijanski del (zveza je imela tudi slovenskega in nemškega), kmalu pa je vodil celotno organizacijo. Po razpustitvi zveze je leta 1894 postal predsednik organizacije Lega sociale-demokratica ter član meddeželnega tajništva socialno-demokratske stranke za Avstrijsko Primorje in Dalmacijo. Delavsko gibanje je organiziral tudi v Gorici, sicer pa so v njegovem delovanju nad internacionalističnimi pogosto prevladovali italijanski nacionalistični vidiki. Carlo Učékar se je rodil na današnji dan 1854 v Trstu.
——
VINKO STRGAR je končal pravne študije na univerzi v Gradcu, nato pa je na visoki montanistični šoli v Leobnu kot eden prvih leta 1898 diplomiral kot rudarski inženir. Že med študijem je bil zaveden narodnjak: v Gradcu je predsedoval društvu “Triglav”, v Leobnu pa češkemu akademskemu društvu “Prokop”. Kot vodja okrožnega rudarskega urada v Ljubljani je že za časa Avstro-Ogrske uvedel slovenski jezik pri poslovanju rudarskih uradov ter slovenil nemško strokovno izrazje.
Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani organiziral novo rudarsko glavarstvo za Slovenijo, ki je postalo vzor za druge takšne institucije po Jugoslaviji. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi rudarske šole v Celju in tehniške fakultete pri Univerzi v Ljubljani, že leta 1910 pa je bil soustanovitelj društva slovenskih inženirjev. Vinko Strgar se je rodil na današnji dan leta 1879 v Leskovcu pri Krškem.
——
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju takih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta 1927 je diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan pred sto leti je tedanja nemška vlada sprejela in podpisala zahteve antante. Tako se je končala prva svetovna vojna, ki se je začela poleti leta 1914 in je zajela 36 od takratnih 54 držav sveta. Vojaške operacije so potekale v Evropi, Aziji in Afriki. Mobiliziranih je bilo približno 70 milijonov vojakov, približno 10 milijonov jih je padlo. Vojna vihra je zajela tudi tedanje slovenske dežele. Najbolj je prizadela Posočje in soška fronta velja za najbolj krvavo fronto v zgodovini človeštva.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Delavski voditelj CARLO UČÉKAR je bil tiskar v tržaški Lloydovi tiskarni. Leta 1888 je bil med ustanovitelji socialistične delavske zveze Confederazione operaia triestina in vodil njen italijanski del (zveza je imela tudi slovenskega in nemškega), kmalu pa je vodil celotno organizacijo. Po razpustitvi zveze je leta 1894 postal predsednik organizacije Lega sociale-demokratica ter član meddeželnega tajništva socialno-demokratske stranke za Avstrijsko Primorje in Dalmacijo. Delavsko gibanje je organiziral tudi v Gorici, sicer pa so v njegovem delovanju nad internacionalističnimi pogosto prevladovali italijanski nacionalistični vidiki. Carlo Učékar se je rodil na današnji dan 1854 v Trstu.
——
VINKO STRGAR je končal pravne študije na univerzi v Gradcu, nato pa je na visoki montanistični šoli v Leobnu kot eden prvih leta 1898 diplomiral kot rudarski inženir. Že med študijem je bil zaveden narodnjak: v Gradcu je predsedoval društvu “Triglav”, v Leobnu pa češkemu akademskemu društvu “Prokop”. Kot vodja okrožnega rudarskega urada v Ljubljani je že za časa Avstro-Ogrske uvedel slovenski jezik pri poslovanju rudarskih uradov ter slovenil nemško strokovno izrazje.
Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani organiziral novo rudarsko glavarstvo za Slovenijo, ki je postalo vzor za druge takšne institucije po Jugoslaviji. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi rudarske šole v Celju in tehniške fakultete pri Univerzi v Ljubljani, že leta 1910 pa je bil soustanovitelj društva slovenskih inženirjev. Vinko Strgar se je rodil na današnji dan leta 1879 v Leskovcu pri Krškem.
——
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju takih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta 1927 je diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan pred sto leti je tedanja nemška vlada sprejela in podpisala zahteve antante. Tako se je končala prva svetovna vojna, ki se je začela poleti leta 1914 in je zajela 36 od takratnih 54 držav sveta. Vojaške operacije so potekale v Evropi, Aziji in Afriki. Mobiliziranih je bilo približno 70 milijonov vojakov, približno 10 milijonov jih je padlo. Vojna vihra je zajela tudi tedanje slovenske dežele. Najbolj je prizadela Posočje in soška fronta velja za najbolj krvavo fronto v zgodovini človeštva.
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Neveljaven email naslov