Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Revolucionarno leto 1848, imenovano tudi “pomlad narodov”, je močno razburkalo avstrijsko cesarstvo. Začel se je boj za združitev Italije, vrenje je zajelo Češko, Hrvaško in Vojvodino, na Madžarskem se je začela revolucija, Habsburška monarhija pa se ni mogla izogniti tudi hudim porazom v italijansko-nemških zedinjevalnih vojnah. Dunajski dvor je bil prisiljen monarhijo preurediti; po poskusih s federativno ureditvijo in centralistično preureditvijo se je odločil za dualizem.
Vso oblast in ozemlje je razdelil med Avstrijo in Madžarsko in ker je ime “avstrijsko cesarstvo” postalo z avstro-ogrskim sporazumom leta 1867 neustrezno, je cesar na današnji dan pred 150-imi leti uvedel ime “avstrijsko-ogrska monarhija”. Sestavljali sta jo dve, v personalni in realni uniji samostojni enoti. Slovenske dežele so ostale v avstrijskem delu monarhije.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji pred 120-imi leti na Prevaljah.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom ter vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Kipar in slikar SREČKO KOTAR je leta 1949 končal likovno akademijo v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi ter pozneje poučeval risanje na različnih osnovnih šolah v Sloveniji. Ukvarjal se je predvem z malo plastiko, njegove miniature s slovenskimi ljudskimi motivi pa so bile zelo priljubljene med našimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Njegovo najbolj znano delo je relief “Trnovski ribiči” nad vhodom v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici. Srečko Kotar se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in zborovodja HRABROSLAV VOLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kobaridu. Ob študiju na učiteljišču v Kopru se je izobraževal tudi glasbeno, pozneje pa je poučeval v raznih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. Z vsem svojim delovanjem, zlasti še v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci.
—–
Revolucionarno leto 1848, imenovano tudi “pomlad narodov”, je močno razburkalo avstrijsko cesarstvo. Začel se je boj za združitev Italije, vrenje je zajelo Češko, Hrvaško in Vojvodino, na Madžarskem se je začela revolucija, Habsburška monarhija pa se ni mogla izogniti tudi hudim porazom v italijansko-nemških zedinjevalnih vojnah. Dunajski dvor je bil prisiljen monarhijo preurediti; po poskusih s federativno ureditvijo in centralistično preureditvijo se je odločil za dualizem.
Vso oblast in ozemlje je razdelil med Avstrijo in Madžarsko in ker je ime “avstrijsko cesarstvo” postalo z avstro-ogrskim sporazumom leta 1867 neustrezno, je cesar na današnji dan pred 150-imi leti uvedel ime “avstrijsko-ogrska monarhija”. Sestavljali sta jo dve, v personalni in realni uniji samostojni enoti. Slovenske dežele so ostale v avstrijskem delu monarhije.
—–
Literarni zgodovinar in publicist FRANC SUŠNIK je po študiju v Ljubljani in Zagrebu leta 1924 doktoriral iz nemške književnosti. Do okupacije je bil srednješolski profesor, po vrnitvi iz Dachaua pa je leta 1945 na Ravnah na Koroškem ustanovil gimnazijo in bil dolga leta njen ravnatelj. Pozneje je vodil ravensko študijsko knjižnico ter se posvečal kulturnemu in organizacijskemu delovanju, predvsem v gimnaziji, v koroškem delavskem muzeju in galeriji. Leta 1936 je napisal odmeven “Pregled svetovne literature”, po vojni pa objavljal članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. Franc Sušnik se je rodil na današnji pred 120-imi leti na Prevaljah.
—–
Pravni zgodovinar in sociolog OLEG MANDIĆ je študiral na Dunaju in v Sieni v Italiji. Tam je leta 1929 promoviral, nato pa delal v očetovi odvetniški pisarni v Voloskem pri Opatiji. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po koncu vojne pa je predaval na zagrebški univerzi. Kot eden začetnikov socioloških znanosti v tedanji Jugoslaviji je tudi na univerzi v Ljubljani predaval marksizem, sociologijo in sociologijo religije. Kot pravnik in pravni zgodovinar je raziskoval razmerje med državo in pravom ter vprašanja religije, posvečal pa se je tudi problematiki fašizma v Istri in v Slovenskem primorju. Oleg Mandić se je rodil na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Kipar in slikar SREČKO KOTAR je leta 1949 končal likovno akademijo v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi ter pozneje poučeval risanje na različnih osnovnih šolah v Sloveniji. Ukvarjal se je predvem z malo plastiko, njegove miniature s slovenskimi ljudskimi motivi pa so bile zelo priljubljene med našimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Njegovo najbolj znano delo je relief “Trnovski ribiči” nad vhodom v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici. Srečko Kotar se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov