Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.11.2018


Botanik  KAREL  ZOIS  je bil eden prvih raziskovalcev slovenskega alpskega rastlinstva. Zbral je herbarij s približno 2100 primerki. Na družinskem posestvu na Brdu pri Kranju je zasadil domača in tuja drevesa ter alpske rastline; ta nasad je bil prvi alpski botanični vrt na Slovenskem. Bil je v stikih s pomembnimi evropskimi botaniki in jim pošiljal primerke rastlin. Po njem se imenujeta tudi Zoisova zvončnica in Zoisova vijolica. Karel Zois se je rodil na današnji dan leta 1756 v Trstu.

—–

Mecen in zbiralec ljudskih pesmi ANDREJ SMOLE  je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je z materino pomočjo postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja bankrotiral. Od leta 1827 do 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine –  in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna.

Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil na današnji dan leta 1800 v Ljubljani.

—–

Učitelj  in  pedagoški  pisec  ANDREJ  ŠAVLI  je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino  Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.

Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan leta 1905 v Tolminu.

—–

Pesnik in dramatik  GREGOR STRNIŠA  je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov,  predstavnik  samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.

Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.11.2018


Botanik  KAREL  ZOIS  je bil eden prvih raziskovalcev slovenskega alpskega rastlinstva. Zbral je herbarij s približno 2100 primerki. Na družinskem posestvu na Brdu pri Kranju je zasadil domača in tuja drevesa ter alpske rastline; ta nasad je bil prvi alpski botanični vrt na Slovenskem. Bil je v stikih s pomembnimi evropskimi botaniki in jim pošiljal primerke rastlin. Po njem se imenujeta tudi Zoisova zvončnica in Zoisova vijolica. Karel Zois se je rodil na današnji dan leta 1756 v Trstu.

—–

Mecen in zbiralec ljudskih pesmi ANDREJ SMOLE  je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je z materino pomočjo postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja bankrotiral. Od leta 1827 do 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine –  in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna.

Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil na današnji dan leta 1800 v Ljubljani.

—–

Učitelj  in  pedagoški  pisec  ANDREJ  ŠAVLI  je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino  Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.

Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan leta 1905 v Tolminu.

—–

Pesnik in dramatik  GREGOR STRNIŠA  je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov,  predstavnik  samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.

Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov