Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Botanik KAREL ZOIS je bil eden prvih raziskovalcev slovenskega alpskega rastlinstva. Zbral je herbarij s približno 2100 primerki. Na družinskem posestvu na Brdu pri Kranju je zasadil domača in tuja drevesa ter alpske rastline; ta nasad je bil prvi alpski botanični vrt na Slovenskem. Bil je v stikih s pomembnimi evropskimi botaniki in jim pošiljal primerke rastlin. Po njem se imenujeta tudi Zoisova zvončnica in Zoisova vijolica. Karel Zois se je rodil na današnji dan leta 1756 v Trstu.
—–
Mecen in zbiralec ljudskih pesmi ANDREJ SMOLE je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je z materino pomočjo postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja bankrotiral. Od leta 1827 do 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine – in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna.
Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil na današnji dan leta 1800 v Ljubljani.
—–
Učitelj in pedagoški pisec ANDREJ ŠAVLI je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.
Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan leta 1905 v Tolminu.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Botanik KAREL ZOIS je bil eden prvih raziskovalcev slovenskega alpskega rastlinstva. Zbral je herbarij s približno 2100 primerki. Na družinskem posestvu na Brdu pri Kranju je zasadil domača in tuja drevesa ter alpske rastline; ta nasad je bil prvi alpski botanični vrt na Slovenskem. Bil je v stikih s pomembnimi evropskimi botaniki in jim pošiljal primerke rastlin. Po njem se imenujeta tudi Zoisova zvončnica in Zoisova vijolica. Karel Zois se je rodil na današnji dan leta 1756 v Trstu.
—–
Mecen in zbiralec ljudskih pesmi ANDREJ SMOLE je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je z materino pomočjo postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja bankrotiral. Od leta 1827 do 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine – in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna.
Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil na današnji dan leta 1800 v Ljubljani.
—–
Učitelj in pedagoški pisec ANDREJ ŠAVLI je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.
Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan leta 1905 v Tolminu.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov