Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.11.2018


Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.

Na današnji dan pred sto leti je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.

—–

ŽIGA ZOIS baron EDELSTEINSKI je bil osrednja osebnost slovenskega narodnostnega preroda na prehodu iz 18. v 19. stoletje na literarnem, strokovno-znanstvenem in tehnično-gospodarskem področju. S svojim prebudnim, vodstvenim, mentorskim in mecenskim delovanjem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem je bil korenit spreminjevalec družbenih razmer na Slovenskem, z naravoslovnimi in tehničnimi dosežki pa je bil znamenita osebnost tudi v mednarodnih razumniških krogih.

Po očetu je na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S takšno materialno podlago je omogočil delovanje številnim članom svojega razsvetljenskega krožka: Linhartu, Kopitarju, Vodniku, Kumerdeju, Japlju in drugim. Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil na današnji dan leta 1747 v Trstu.

—–

GOJMIR  JUŽNIČ  je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.

—–

Pisatelj FRAN MASELJ, znan s psevdonimom Podlimbarski, se je rodil na današnji dan leta 1852 v Spodnjih Lokah pri Krašnji pod Limbarsko goro. Njegovo najobsežnejše in najbolj znano delo – sam ga je imenoval jugoslovanski roman iz prvih let bosenske okupacije – je “Gospodin Franjo”. Pokazal je na zlo avstrijske okupacije ter izpovedal svoje politične in socialne ideje. Roman je zbudil veliko pozornost in doživel uspeh, saj je izšel v razburkanih časih leta 1913. Toda tedanje oblasti so delo zaplenile, Slovensko matico, ki ga je založila, razpustile, pisatelju Franu Maslju Podlimbarskemu pa vzele stotniški čin in ga internirale.

—–

Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je na današnji dan pred 60-imi leti slovesno izročil prometu avtomobilsko oziroma magistralno  cesto bratstva in enotnosti  med Zagrebom in Ljubljano, namenjeno le motornemu prometu.

“Zdaj sta Ljubljana in Beograd povezana s sodobno cesto, člani mladinskih delovnih brigad, ki so jo pomagali graditi, pa v Novem mestu slavijo še eno veliko delovno zmago,” je pred 60-imi leti ponosno pisalo v naših časnikih.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.11.2018


Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.

Na današnji dan pred sto leti je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.

—–

ŽIGA ZOIS baron EDELSTEINSKI je bil osrednja osebnost slovenskega narodnostnega preroda na prehodu iz 18. v 19. stoletje na literarnem, strokovno-znanstvenem in tehnično-gospodarskem področju. S svojim prebudnim, vodstvenim, mentorskim in mecenskim delovanjem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem je bil korenit spreminjevalec družbenih razmer na Slovenskem, z naravoslovnimi in tehničnimi dosežki pa je bil znamenita osebnost tudi v mednarodnih razumniških krogih.

Po očetu je na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S takšno materialno podlago je omogočil delovanje številnim članom svojega razsvetljenskega krožka: Linhartu, Kopitarju, Vodniku, Kumerdeju, Japlju in drugim. Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil na današnji dan leta 1747 v Trstu.

—–

GOJMIR  JUŽNIČ  je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.

—–

Pisatelj FRAN MASELJ, znan s psevdonimom Podlimbarski, se je rodil na današnji dan leta 1852 v Spodnjih Lokah pri Krašnji pod Limbarsko goro. Njegovo najobsežnejše in najbolj znano delo – sam ga je imenoval jugoslovanski roman iz prvih let bosenske okupacije – je “Gospodin Franjo”. Pokazal je na zlo avstrijske okupacije ter izpovedal svoje politične in socialne ideje. Roman je zbudil veliko pozornost in doživel uspeh, saj je izšel v razburkanih časih leta 1913. Toda tedanje oblasti so delo zaplenile, Slovensko matico, ki ga je založila, razpustile, pisatelju Franu Maslju Podlimbarskemu pa vzele stotniški čin in ga internirale.

—–

Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je na današnji dan pred 60-imi leti slovesno izročil prometu avtomobilsko oziroma magistralno  cesto bratstva in enotnosti  med Zagrebom in Ljubljano, namenjeno le motornemu prometu.

“Zdaj sta Ljubljana in Beograd povezana s sodobno cesto, člani mladinskih delovnih brigad, ki so jo pomagali graditi, pa v Novem mestu slavijo še eno veliko delovno zmago,” je pred 60-imi leti ponosno pisalo v naših časnikih.


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov