Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRAN TOMINŠEK je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 31 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Bočni pri Mozirju.
—–
Publicist, politik, založnik in urednik ANDREJ GABRŠČEK se je rodil na današnji dan leta 1864 v Kobaridu. Od leta 1889 je v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924.
—–
Gledališki in filmski igralec DANILO TURK se je v Trstu izšolal za mizarja, se zaradi fašističnega pritiska leta 1930 izselil v Jugoslavijo ter se v Mariboru pridružil gledališču. Obiskoval je Kovičeve in Skrbinškove gledališke
tečaje ter začel nastopati v dramah, operah in operetah. Leta 1943 se je priključil partizanom in bil med drugim vodja propagandnega odseka in organizator gledališke skupine 14. divizije na osvobojenem ozemlju Bele Krajine. Igralsko skupino je ustanovil tudi v Planini pri Cerknem ter z njo nastopal po Primorski, Beneški Sloveniji in Reziji.
Po vojni je do 1972. leta v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu odigral več kot 70 vlog, pri filmu okoli 90, sodeloval pa je tudi pri radiu in televiziji. S svojo mogočno postavo se je odrsko najbolje izražal v predstavah z naturalističnimi režijskimi prijemi. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Glasbenik SLAVKO AVSENIK je leta 1953 ustanovil “Trio Slavka Avsenika”, ga ob pomoči brata Vilka Ovsenika razširil na kvartet in pozneje na kvintet. V Sloveniji so nastopali kot “Gorenjski kvintet”, v tujini pa z imenom “Oberkrainer Quintett”.Za ansambel je zložil okoli tisoč melodij v ritmu valčka in polke. Z zasedbo harmonika, klarinet, trobenta, kitara, bas ali bariton, s pevskim duetom in tresočim igranjem na tipke harmonike je vpeljal takoimenovani “avsenikovski zven”. V Sloveniji in na tujem je nastalo menda kar 10.000 glasbenih skupin, ki so poskušale posnemati Avsenike. Ti so izdali več kot sto kaset in gramofonskih plošč, 33 jih je postalo zlatih.
Slavko Avsenik je za svojo glasbo prejel vrsto nagrad, med temi “Srebrno zvezdo Socialistične republike Slovenije za zasluge” in bronasti “Častni znak svobode Republike Slovenije”, pred petimi leti pa je bil pojem “Avsenikova glasba” zapisan tudi v evropski register duhovne dediščine. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Begunjah na Gorenjskem.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRAN TOMINŠEK je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 31 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Bočni pri Mozirju.
—–
Publicist, politik, založnik in urednik ANDREJ GABRŠČEK se je rodil na današnji dan leta 1864 v Kobaridu. Od leta 1889 je v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924.
—–
Gledališki in filmski igralec DANILO TURK se je v Trstu izšolal za mizarja, se zaradi fašističnega pritiska leta 1930 izselil v Jugoslavijo ter se v Mariboru pridružil gledališču. Obiskoval je Kovičeve in Skrbinškove gledališke
tečaje ter začel nastopati v dramah, operah in operetah. Leta 1943 se je priključil partizanom in bil med drugim vodja propagandnega odseka in organizator gledališke skupine 14. divizije na osvobojenem ozemlju Bele Krajine. Igralsko skupino je ustanovil tudi v Planini pri Cerknem ter z njo nastopal po Primorski, Beneški Sloveniji in Reziji.
Po vojni je do 1972. leta v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu odigral več kot 70 vlog, pri filmu okoli 90, sodeloval pa je tudi pri radiu in televiziji. S svojo mogočno postavo se je odrsko najbolje izražal v predstavah z naturalističnimi režijskimi prijemi. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Glasbenik SLAVKO AVSENIK je leta 1953 ustanovil “Trio Slavka Avsenika”, ga ob pomoči brata Vilka Ovsenika razširil na kvartet in pozneje na kvintet. V Sloveniji so nastopali kot “Gorenjski kvintet”, v tujini pa z imenom “Oberkrainer Quintett”.Za ansambel je zložil okoli tisoč melodij v ritmu valčka in polke. Z zasedbo harmonika, klarinet, trobenta, kitara, bas ali bariton, s pevskim duetom in tresočim igranjem na tipke harmonike je vpeljal takoimenovani “avsenikovski zven”. V Sloveniji in na tujem je nastalo menda kar 10.000 glasbenih skupin, ki so poskušale posnemati Avsenike. Ti so izdali več kot sto kaset in gramofonskih plošč, 33 jih je postalo zlatih.
Slavko Avsenik je za svojo glasbo prejel vrsto nagrad, med temi “Srebrno zvezdo Socialistične republike Slovenije za zasluge” in bronasti “Častni znak svobode Republike Slovenije”, pred petimi leti pa je bil pojem “Avsenikova glasba” zapisan tudi v evropski register duhovne dediščine. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Begunjah na Gorenjskem.
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov