Na današnji dan leta 1826 se je v Škofji Loki rodil pesnik, prevajalec in kritik FRANCE  CEGNAR. V Ljubljani je končal gimnazijo in licej in se zaposlil na poštnem uradu. Delal je tudi v Pazinu in Trstu; tam je bil izvoljen za mestnega svetnika. Njegova prigodniška in narodnozavedna poezija je izrazno in oblikovno spretna, doživljajsko pa manj prepričljiva. Pomembnejši je kot prevajalec. Prevedel je Schillerjeve tragedije Marija Stuart, Viljem Tell in Valenštajn. France Cegnar je že pred Levstikom javno zagovarjal pomen kritike in kot njegov somišljenik polemiziral s Hitzingerjem in Bleiweisom.

——

Kipar  FRANČIŠEK  SMERDU  je študiral na likovni akademiji v Zagrebu in tam leta 1933 končal specialko pri priznanem umetniku Ivanu Meštroviću. Po drugi svetovni vojni je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Njegov opus obsega predvsem kipe v mavcu, žgani glini, kamnu, marmorju in bronu. Modeliral ali klesal je ženske akte, različne figuralne kompozicije, portrete, nagrobne reliefe z religioznimi motivi in spomenike.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil soustvarjalec plastično umirjenega modelirnega kiparstva, ki se je kot druge umetnosti vračalo k realizmu. Z ženskimi figuricami iz žgane gline je ustvaril zbirko male plastike, ki mu je prinesla oznako liričnega kiparja. Po drugi svetovni vojni je med drugim ustvaril mogočen spomenik Franceta Prešerna v Kranju ter kip Ilegalca v Ljubljani. Frančišek Smerdu se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Postojni. 

Pisatelj BOGO FLANDER, znan po psevdonimu KLUSOV JOŽA se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani. Po drugem letniku gimnazije se je zaposlil kot železniški telegrafist. Leta 1942 je odšel v partizane in bil junija 1944. leta ob napadu Cankarjeve brigade na postojanko Bosiljevo smrtno ranjen. Pesmi je pisal že pred vojno, kot partizan pa se je posvetil prozi in  postal najplodovitejši slovenski partizanski pisatelj. Pisal je lirsko občutene in psihološko utemeljene črtice o življenju borcev in trpljenju prebivalstva. Leta 1942 je napisal črtico “Poljanska četa gre v napad”, prvi literarni opis partizanskega spopada z okupatorjem. Objavil je pet zbirk črtic, najboljša z naslovom “Blegoš” se je ohranila le delno. Zbrano delo Klusovega Jože je izšlo leta 1958.

STANE  UREK,  pojem radijskega športnega reporterstva, se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Že od mladih nog je bil privržen športu; z njim  se je kot košarkar in košarkarski trener tudi aktivno ukvarjal. Na ljubljanski radio je prišel leta 1956, potem ko je kot prvi diplomant končal visoko šolo za telesno kulturo. Kot reporter s številnih domačih in mednarodnih športnih tekmovanj in urednik, je v radijsko poročanje uvedel vrsto novosti.

Z neposrednimi prenosi je poslušalcem približal nove športne zvrsti, vseskozi je iskal slovenske besede za tuje športne izraze in se trudil poslušalcem hitro in kar najbolj verodostojno predstaviti dogajanja na prizorišču. Staneta Ureka so še posebej cenili prijatelji športne rekreacije, saj jim je dajal veliko koristnih napotkov za zdravo življenje v naravi ter širil zavest o pomenu športa v vseh življenjskih obdobjih.

Športni novinar, reporter in urednik Stane Urek je za svoje dolgoletno delo ob radijskem “športnem” mikrofonu prejel tudi Bloudkovo nagrado.