Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen pred 490-imi leti v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Zdravnik Marij Avčin se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Na današnji dan pred sto leti so se začeli pogovori med zastopniki Narodnega sveta v Ljubljani ter predstavniki koroške in dunajske vlade o določitvi severne meje. Pogajanja so trajala do 12. decembra in niso prinesla pričakovanega uspeha. Avstrijci so ljubljanski vladi ponujali sodne okraje Pliberk, Dobrla ves, Železna Kapla in Borovlje, ta pa je zahtevala celotno slovensko ozemlje. Ker se niso mogli dogovoriti, so določitev severne meje prepustili mirovni konferenci, ta pa je koroške Slovence razdelila med dve državi.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen pred 490-imi leti v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Zdravnik Marij Avčin se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Na današnji dan pred sto leti so se začeli pogovori med zastopniki Narodnega sveta v Ljubljani ter predstavniki koroške in dunajske vlade o določitvi severne meje. Pogajanja so trajala do 12. decembra in niso prinesla pričakovanega uspeha. Avstrijci so ljubljanski vladi ponujali sodne okraje Pliberk, Dobrla ves, Železna Kapla in Borovlje, ta pa je zahtevala celotno slovensko ozemlje. Ker se niso mogli dogovoriti, so določitev severne meje prepustili mirovni konferenci, ta pa je koroške Slovence razdelila med dve državi.
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov