Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen pred 490-imi leti v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Zdravnik Marij Avčin se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Na današnji dan pred sto leti so se začeli pogovori med zastopniki Narodnega sveta v Ljubljani ter predstavniki koroške in dunajske vlade o določitvi severne meje. Pogajanja so trajala do 12. decembra in niso prinesla pričakovanega uspeha. Avstrijci so ljubljanski vladi ponujali sodne okraje Pliberk, Dobrla ves, Železna Kapla in Borovlje, ta pa je zahtevala celotno slovensko ozemlje. Ker se niso mogli dogovoriti, so določitev severne meje prepustili mirovni konferenci, ta pa je koroške Slovence razdelila med dve državi.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen pred 490-imi leti v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Zdravnik Marij Avčin se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Na današnji dan pred sto leti so se začeli pogovori med zastopniki Narodnega sveta v Ljubljani ter predstavniki koroške in dunajske vlade o določitvi severne meje. Pogajanja so trajala do 12. decembra in niso prinesla pričakovanega uspeha. Avstrijci so ljubljanski vladi ponujali sodne okraje Pliberk, Dobrla ves, Železna Kapla in Borovlje, ta pa je zahtevala celotno slovensko ozemlje. Ker se niso mogli dogovoriti, so določitev severne meje prepustili mirovni konferenci, ta pa je koroške Slovence razdelila med dve državi.
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov