Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta  je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. 1515. leta je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij  dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.

—–

Dramatik, pesnik in zgodovinar ANTON  TOMAŽ  LINHART  se je rodil na današnji dan leta 1756 v Radovljici. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz samostana  in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal  eden izmed najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka.

Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je napisal prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.

—–

Skladatelj in zborovodja  UBALD  VRABEC  se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.  Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.

—–

Takoj po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je oživel tudi spomin na “Akademijo operozov  – Akademijo delavnih” in s tem so se začela prizadevanja za ustanovitev akademije znanosti in umetnosti. Največ pobud je prišlo iz Slovenske matice. Leta 1921 je bilo ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, leta 1931 pa še Prirodoslovno društvo. V prizadevanjih za ustanovitev akademije je bilo pomembno, da sta se akciji pridružili tudi društvi Pravnik in Narodna galerija, štiri leta pozneje pa še Univerza v Ljubljani.

Ker pri oblasteh ni bilo posluha za ustanovitev takšne institucije, je bila akademija znanosti in umetnosti ustanovljena kot običajno znanstveno društvo. Njegov občni zbor je bil na današnji dan leta 1937, za predsednika društva pa so izvolili filozofa in teologa Aleša Ušeničnika. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pa je na podlagi uredbe vlade Kraljevine Jugoslavije začela  kot ustanova delovati 11. avgusta pred 80-imi leti.