Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.12.2018


 Politehnik  JANEZ  SIEGFRIED  HERBERT  TAUFFERER  se je rodil na današnji dan leta 1750 v Ljubljani. Šolal se je na vojaški akademiji na Dunaju in  že pri 24-ih postal stotnik. Ob vojaški službi – njegovo delo je bilo načrtovanje tehnike in fortifikacijskih objektov – je deloval tudi na gospodarskih področjih. Med drugim je organiziral in delno izpeljal raziskovalno odpravo, ki naj bi pokazala, kakšne ladje bi bilo mogoče uporabiti za plovbo po poti argonavtov iz naših krajev  vse do Carigrada. Zamisli ni izpeljal do konca, izdelal pa je navigacijsko karto te plovne poti. Zdaj jo hrani Vojni muzej na Dunaju.

Zaradi  stroškov z odpravo je Taufferer doživel stečaj. Pred upniki se je umaknil v Rusijo, tam pa se je ukvarjal z načrtovanjem rečnih topovnjač. Ko se je čez leta vrnil v Avstrijo, so ga razglasili za jakobinskega zarotnika in pobegnil je v Francijo. Kot dobremu poznavalcu avstrijskih razmer so mu tam zaupali ustanovitev posebne skupine za diverzantske akcije. V eni izmed teh so ga Avstrijci ujeli ter ga kot dezerterja in izdajalca obsodili na smrt z obešenjem. Dan po izvršitvi sodbe so Janeza Tauffererja izbrisali s seznama kranjskih deželanov.

—–

Na današnji dan leta 1875 se je v Vinici rodil literarni zgodovinar, teoretik, esejist in prevajalec IVAN PRIJATELJ. Na Dunaju je študiral slavistiko, izpopolnjeval pa se je v Rusiji, na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Od leta 1919 je bil profesor na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in na filozofski fakulteti predaval o novejši slovenski književnosti in poglavjih iz drugih slovanskih književnosti.

Kulturnopolitični programski pomen je imelo njegovo delo o slovenski reformaciji, za tujino pa je pripravil dva pregleda slovenske književnosti, o sodobnikih, predstavnikih slovenske moderne, pa je objavil nekaj pomembnih esejev. Na ožjem strokovnem področju je Ivan Prijatelj odločilno vplival na celotni rod svojih naslednikov, ki so usmerjali slovensko literarno zgodovino še dolgo po njegovi smrti leta 1937.

—–

JOSIP  KASTELIC  se je med prvo svetovno vojno bojeval na Južnem Tirolskem, leta 1922 pa je končal študij teologije, bil nato kaplan na Jesenicah in pozneje župnik pri Svetem Križu nad Jesenicami (zdaj Planina pod Golico). Leta 1925 je kot izseljenski duhovnik odšel v Francijo, po sedmih letih pa v Argentino in v La Paternalu organiziral prvo slovensko mašo. V »Slovenskem tedniku« je uvedel rubriko »Moje versko življenje«; iz nje se je razvila mesečna revija »Duhovno življenje«, ki jo je urejal do začetka druge svetovne vojne. V časopisu »Slovenec« je objavil tudi študijo »Slovenski izseljenci v Argentini«, v kateri je opisal deželo in tedanjo slovensko skupnost. Leta 1940 se je pridružil argentinski odpravi na Aconcanguo, najvišji gori na ameriški celini, in med potjo umrl. Nagrobnik v kraju Puente da Inca mu je idelal Viktor Sulčič, slovenski arhitekt, ki je v Argentini sicer postavil vrsto večjih objektov. Josip Kastelic se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Šmihelu pri Žužemberku.

—–

 V Sloveniji je na današnji dan leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo 88 odstotkov vseh volilcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Slovenska oblast je že prej začela diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive za osamosvajanje. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne o odcepitvi. Najbolj odklonilno stališče do slovenskih potez je imelo srbsko vodstvo.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.12.2018


 Politehnik  JANEZ  SIEGFRIED  HERBERT  TAUFFERER  se je rodil na današnji dan leta 1750 v Ljubljani. Šolal se je na vojaški akademiji na Dunaju in  že pri 24-ih postal stotnik. Ob vojaški službi – njegovo delo je bilo načrtovanje tehnike in fortifikacijskih objektov – je deloval tudi na gospodarskih področjih. Med drugim je organiziral in delno izpeljal raziskovalno odpravo, ki naj bi pokazala, kakšne ladje bi bilo mogoče uporabiti za plovbo po poti argonavtov iz naših krajev  vse do Carigrada. Zamisli ni izpeljal do konca, izdelal pa je navigacijsko karto te plovne poti. Zdaj jo hrani Vojni muzej na Dunaju.

Zaradi  stroškov z odpravo je Taufferer doživel stečaj. Pred upniki se je umaknil v Rusijo, tam pa se je ukvarjal z načrtovanjem rečnih topovnjač. Ko se je čez leta vrnil v Avstrijo, so ga razglasili za jakobinskega zarotnika in pobegnil je v Francijo. Kot dobremu poznavalcu avstrijskih razmer so mu tam zaupali ustanovitev posebne skupine za diverzantske akcije. V eni izmed teh so ga Avstrijci ujeli ter ga kot dezerterja in izdajalca obsodili na smrt z obešenjem. Dan po izvršitvi sodbe so Janeza Tauffererja izbrisali s seznama kranjskih deželanov.

—–

Na današnji dan leta 1875 se je v Vinici rodil literarni zgodovinar, teoretik, esejist in prevajalec IVAN PRIJATELJ. Na Dunaju je študiral slavistiko, izpopolnjeval pa se je v Rusiji, na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Od leta 1919 je bil profesor na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in na filozofski fakulteti predaval o novejši slovenski književnosti in poglavjih iz drugih slovanskih književnosti.

Kulturnopolitični programski pomen je imelo njegovo delo o slovenski reformaciji, za tujino pa je pripravil dva pregleda slovenske književnosti, o sodobnikih, predstavnikih slovenske moderne, pa je objavil nekaj pomembnih esejev. Na ožjem strokovnem področju je Ivan Prijatelj odločilno vplival na celotni rod svojih naslednikov, ki so usmerjali slovensko literarno zgodovino še dolgo po njegovi smrti leta 1937.

—–

JOSIP  KASTELIC  se je med prvo svetovno vojno bojeval na Južnem Tirolskem, leta 1922 pa je končal študij teologije, bil nato kaplan na Jesenicah in pozneje župnik pri Svetem Križu nad Jesenicami (zdaj Planina pod Golico). Leta 1925 je kot izseljenski duhovnik odšel v Francijo, po sedmih letih pa v Argentino in v La Paternalu organiziral prvo slovensko mašo. V »Slovenskem tedniku« je uvedel rubriko »Moje versko življenje«; iz nje se je razvila mesečna revija »Duhovno življenje«, ki jo je urejal do začetka druge svetovne vojne. V časopisu »Slovenec« je objavil tudi študijo »Slovenski izseljenci v Argentini«, v kateri je opisal deželo in tedanjo slovensko skupnost. Leta 1940 se je pridružil argentinski odpravi na Aconcanguo, najvišji gori na ameriški celini, in med potjo umrl. Nagrobnik v kraju Puente da Inca mu je idelal Viktor Sulčič, slovenski arhitekt, ki je v Argentini sicer postavil vrsto večjih objektov. Josip Kastelic se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Šmihelu pri Žužemberku.

—–

 V Sloveniji je na današnji dan leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo 88 odstotkov vseh volilcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Slovenska oblast je že prej začela diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive za osamosvajanje. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne o odcepitvi. Najbolj odklonilno stališče do slovenskih potez je imelo srbsko vodstvo.


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov