Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politehnik JANEZ SIEGFRIED HERBERT TAUFFERER se je rodil na današnji dan leta 1750 v Ljubljani. Šolal se je na vojaški akademiji na Dunaju in že pri 24-ih postal stotnik. Ob vojaški službi – njegovo delo je bilo načrtovanje tehnike in fortifikacijskih objektov – je deloval tudi na gospodarskih področjih. Med drugim je organiziral in delno izpeljal raziskovalno odpravo, ki naj bi pokazala, kakšne ladje bi bilo mogoče uporabiti za plovbo po poti argonavtov iz naših krajev vse do Carigrada. Zamisli ni izpeljal do konca, izdelal pa je navigacijsko karto te plovne poti. Zdaj jo hrani Vojni muzej na Dunaju.
Zaradi stroškov z odpravo je Taufferer doživel stečaj. Pred upniki se je umaknil v Rusijo, tam pa se je ukvarjal z načrtovanjem rečnih topovnjač. Ko se je čez leta vrnil v Avstrijo, so ga razglasili za jakobinskega zarotnika in pobegnil je v Francijo. Kot dobremu poznavalcu avstrijskih razmer so mu tam zaupali ustanovitev posebne skupine za diverzantske akcije. V eni izmed teh so ga Avstrijci ujeli ter ga kot dezerterja in izdajalca obsodili na smrt z obešenjem. Dan po izvršitvi sodbe so Janeza Tauffererja izbrisali s seznama kranjskih deželanov.
—–
Na današnji dan leta 1875 se je v Vinici rodil literarni zgodovinar, teoretik, esejist in prevajalec IVAN PRIJATELJ. Na Dunaju je študiral slavistiko, izpopolnjeval pa se je v Rusiji, na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Od leta 1919 je bil profesor na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in na filozofski fakulteti predaval o novejši slovenski književnosti in poglavjih iz drugih slovanskih književnosti.
Kulturnopolitični programski pomen je imelo njegovo delo o slovenski reformaciji, za tujino pa je pripravil dva pregleda slovenske književnosti, o sodobnikih, predstavnikih slovenske moderne, pa je objavil nekaj pomembnih esejev. Na ožjem strokovnem področju je Ivan Prijatelj odločilno vplival na celotni rod svojih naslednikov, ki so usmerjali slovensko literarno zgodovino še dolgo po njegovi smrti leta 1937.
—–
JOSIP KASTELIC se je med prvo svetovno vojno bojeval na Južnem Tirolskem, leta 1922 pa je končal študij teologije, bil nato kaplan na Jesenicah in pozneje župnik pri Svetem Križu nad Jesenicami (zdaj Planina pod Golico). Leta 1925 je kot izseljenski duhovnik odšel v Francijo, po sedmih letih pa v Argentino in v La Paternalu organiziral prvo slovensko mašo. V »Slovenskem tedniku« je uvedel rubriko »Moje versko življenje«; iz nje se je razvila mesečna revija »Duhovno življenje«, ki jo je urejal do začetka druge svetovne vojne. V časopisu »Slovenec« je objavil tudi študijo »Slovenski izseljenci v Argentini«, v kateri je opisal deželo in tedanjo slovensko skupnost. Leta 1940 se je pridružil argentinski odpravi na Aconcanguo, najvišji gori na ameriški celini, in med potjo umrl. Nagrobnik v kraju Puente da Inca mu je idelal Viktor Sulčič, slovenski arhitekt, ki je v Argentini sicer postavil vrsto večjih objektov. Josip Kastelic se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Šmihelu pri Žužemberku.
—–
V Sloveniji je na današnji dan leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo 88 odstotkov vseh volilcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Slovenska oblast je že prej začela diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive za osamosvajanje. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne o odcepitvi. Najbolj odklonilno stališče do slovenskih potez je imelo srbsko vodstvo.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politehnik JANEZ SIEGFRIED HERBERT TAUFFERER se je rodil na današnji dan leta 1750 v Ljubljani. Šolal se je na vojaški akademiji na Dunaju in že pri 24-ih postal stotnik. Ob vojaški službi – njegovo delo je bilo načrtovanje tehnike in fortifikacijskih objektov – je deloval tudi na gospodarskih področjih. Med drugim je organiziral in delno izpeljal raziskovalno odpravo, ki naj bi pokazala, kakšne ladje bi bilo mogoče uporabiti za plovbo po poti argonavtov iz naših krajev vse do Carigrada. Zamisli ni izpeljal do konca, izdelal pa je navigacijsko karto te plovne poti. Zdaj jo hrani Vojni muzej na Dunaju.
Zaradi stroškov z odpravo je Taufferer doživel stečaj. Pred upniki se je umaknil v Rusijo, tam pa se je ukvarjal z načrtovanjem rečnih topovnjač. Ko se je čez leta vrnil v Avstrijo, so ga razglasili za jakobinskega zarotnika in pobegnil je v Francijo. Kot dobremu poznavalcu avstrijskih razmer so mu tam zaupali ustanovitev posebne skupine za diverzantske akcije. V eni izmed teh so ga Avstrijci ujeli ter ga kot dezerterja in izdajalca obsodili na smrt z obešenjem. Dan po izvršitvi sodbe so Janeza Tauffererja izbrisali s seznama kranjskih deželanov.
—–
Na današnji dan leta 1875 se je v Vinici rodil literarni zgodovinar, teoretik, esejist in prevajalec IVAN PRIJATELJ. Na Dunaju je študiral slavistiko, izpopolnjeval pa se je v Rusiji, na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Od leta 1919 je bil profesor na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in na filozofski fakulteti predaval o novejši slovenski književnosti in poglavjih iz drugih slovanskih književnosti.
Kulturnopolitični programski pomen je imelo njegovo delo o slovenski reformaciji, za tujino pa je pripravil dva pregleda slovenske književnosti, o sodobnikih, predstavnikih slovenske moderne, pa je objavil nekaj pomembnih esejev. Na ožjem strokovnem področju je Ivan Prijatelj odločilno vplival na celotni rod svojih naslednikov, ki so usmerjali slovensko literarno zgodovino še dolgo po njegovi smrti leta 1937.
—–
JOSIP KASTELIC se je med prvo svetovno vojno bojeval na Južnem Tirolskem, leta 1922 pa je končal študij teologije, bil nato kaplan na Jesenicah in pozneje župnik pri Svetem Križu nad Jesenicami (zdaj Planina pod Golico). Leta 1925 je kot izseljenski duhovnik odšel v Francijo, po sedmih letih pa v Argentino in v La Paternalu organiziral prvo slovensko mašo. V »Slovenskem tedniku« je uvedel rubriko »Moje versko življenje«; iz nje se je razvila mesečna revija »Duhovno življenje«, ki jo je urejal do začetka druge svetovne vojne. V časopisu »Slovenec« je objavil tudi študijo »Slovenski izseljenci v Argentini«, v kateri je opisal deželo in tedanjo slovensko skupnost. Leta 1940 se je pridružil argentinski odpravi na Aconcanguo, najvišji gori na ameriški celini, in med potjo umrl. Nagrobnik v kraju Puente da Inca mu je idelal Viktor Sulčič, slovenski arhitekt, ki je v Argentini sicer postavil vrsto večjih objektov. Josip Kastelic se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Šmihelu pri Žužemberku.
—–
V Sloveniji je na današnji dan leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo 88 odstotkov vseh volilcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Slovenska oblast je že prej začela diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive za osamosvajanje. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne o odcepitvi. Najbolj odklonilno stališče do slovenskih potez je imelo srbsko vodstvo.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov