Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj BENJAMIN IPAVEC. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Ves čas je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je živel v Gradcu.
Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate, z opero “Teharski plemiči” pa je ustvaril prvo slovensko romantično opero z zgodovinsko snovjo. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
—–
Arhitekt in oblikovalec JANKO OMAHEN je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je sedem let pozneje pri Ivanu Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin. Leta 1976 je Janko Omahen izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Na novem letališču Bŕnik pri Ljubljani je na današnji dan leta 1963 pristalo prvo potniško letalo. Letališče sicer še ni bilio dokončano; dograjene je bilo 2.200 metrov pristajalne steze in del ploščadi, letališka zgradba pa je bila le zasilna. Kmalu po odprtju pa so se začele težave z največjim jugoslovanskim letalskim prevoznikom JAT-om; ta ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, saj naj ne bi bilo sposobno sprejemati težkih letal tipa “caravell”.
Brniško Letališče se je tako uveljavilo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred drugo svetovno vojno s prvega slovenskega letališča, ki so ga leta 1933 odprli v Polju pri Ljubljani, redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Z novega letališča je bila sprva redna zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec 60-ih in v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile in to je bil tudi odločilni vzrok za odprtje drugega slovenskega mednarodnega letališča maja leta 1976 v Mariboru.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj BENJAMIN IPAVEC. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Ves čas je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je živel v Gradcu.
Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate, z opero “Teharski plemiči” pa je ustvaril prvo slovensko romantično opero z zgodovinsko snovjo. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
—–
Arhitekt in oblikovalec JANKO OMAHEN je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je sedem let pozneje pri Ivanu Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin. Leta 1976 je Janko Omahen izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Na novem letališču Bŕnik pri Ljubljani je na današnji dan leta 1963 pristalo prvo potniško letalo. Letališče sicer še ni bilio dokončano; dograjene je bilo 2.200 metrov pristajalne steze in del ploščadi, letališka zgradba pa je bila le zasilna. Kmalu po odprtju pa so se začele težave z največjim jugoslovanskim letalskim prevoznikom JAT-om; ta ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, saj naj ne bi bilo sposobno sprejemati težkih letal tipa “caravell”.
Brniško Letališče se je tako uveljavilo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred drugo svetovno vojno s prvega slovenskega letališča, ki so ga leta 1933 odprli v Polju pri Ljubljani, redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Z novega letališča je bila sprva redna zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec 60-ih in v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile in to je bil tudi odločilni vzrok za odprtje drugega slovenskega mednarodnega letališča maja leta 1976 v Mariboru.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov