Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

25.12.2018


Danes je božič, verjetno najbolj priljubljeni krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo, čeprav pravega datuma tega dogodka ne poznamo. Stari Rimljani so 25. decembra praznovali rojstni dan “nepremaganega Sončnega boga” – praznik, ko svetloba zmaga nad temo in življenje premaga smrt. Ta poganski praznik je tako kot nekatere druge, ki so bili v tisočletjih med različnimi narodi že močno zakoreninjeni, Cerkev v začetku 4. stoletja  prekrila s svojim božičem, praznikom krščanskega duha in izročila.

—–

ŠTEFAN  KOCIANČIČ je bil ob Valentinu Staniču začetnik narodnega prebujanja Slovencev na Goriškem. Rodil se je na današnji dan pred 200 leti v Vipavi. Konec leta 1841 je bil v Gorici posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal profesor na goriškem bogoslovju in knjižničar. Po pisanju osnovnošolskih učbenikov se je posvetil jezikoslovju, zlasti leksikografiji in zgodovini. Dobro je obvladal šestnajst jezikov, še posebno ga je pritegnila hebrejščina. Večino leksikografskega dela je zapustil v rokopisih, ki so zdaj shranjeni v goriški semeniški knjižnici. Štefan Kociančič je objavil več prevodov nabožne literature, krajevnozgodovinskih, cerkvenozgodovinskih ter jezikoslovnih razprav in člankov.

—–

Že Valentin Vodnik je leta 1799 v Kuharskih bukvah zapisal, da ni samo navada, ampak da se tudi spodobi, da ženske kuhajo, moški pa naj s svojim delom, posestjo, izobrazbo in pravičnostjo skrbijo za zaslužek in obstoj družine. To je bila vsakdanja logika v miselnem sistemu, značilnem za konec 18. stoletja. Podoben meščanski način mišljenja o vlogah moškega in ženske pa veje tudi iz številnih bontonov tistega časa. V njih je zanimivo značilno moško, skoraj šovinistično gledanje na ženske, ki hudo podcenjuje njihove intelektualne sposobnosti.

V “Olikanem Slovencu”, knjigi, ki je izšla lpred 150-imi leti, na primer piše, da se z ženskami ne govori o “učenostnih predmetih”, saj se one pač zanimajo le za zabavo in veselje. Tudi o resnih verskih in političnih zadevah se z njimi ne kaže pogovarjati, “saj se jim začne takoj zehati”. V tistih časih je bila namreč ženska opredeljena le z zakonom in družino, to pa je bilo brez dvoma eno izmed ideoloških varoval patriarhalnega gospostva oziroma način vzdrževanja tipičnega meščanskega reda  19. stoletja

—–

Skladatelj MATIJA  TOMC je posebno zaslužen za cerkveno in liturgično petje in glasbo, predvsem v prenovi liturgije po 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Ob rednem dušnopastirskem delu je poleg skladb in priredb narodnih pesmi za Akademski pevski zbor napisal še okoli 1.300 skladb – od krajših pesmic do koncertov in prve slovenske maše “Stopil bom k oltarju”. Rodil se je na današnji dan leta 1899 na Kápljiščih pri Metliki.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

25.12.2018


Danes je božič, verjetno najbolj priljubljeni krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo, čeprav pravega datuma tega dogodka ne poznamo. Stari Rimljani so 25. decembra praznovali rojstni dan “nepremaganega Sončnega boga” – praznik, ko svetloba zmaga nad temo in življenje premaga smrt. Ta poganski praznik je tako kot nekatere druge, ki so bili v tisočletjih med različnimi narodi že močno zakoreninjeni, Cerkev v začetku 4. stoletja  prekrila s svojim božičem, praznikom krščanskega duha in izročila.

—–

ŠTEFAN  KOCIANČIČ je bil ob Valentinu Staniču začetnik narodnega prebujanja Slovencev na Goriškem. Rodil se je na današnji dan pred 200 leti v Vipavi. Konec leta 1841 je bil v Gorici posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal profesor na goriškem bogoslovju in knjižničar. Po pisanju osnovnošolskih učbenikov se je posvetil jezikoslovju, zlasti leksikografiji in zgodovini. Dobro je obvladal šestnajst jezikov, še posebno ga je pritegnila hebrejščina. Večino leksikografskega dela je zapustil v rokopisih, ki so zdaj shranjeni v goriški semeniški knjižnici. Štefan Kociančič je objavil več prevodov nabožne literature, krajevnozgodovinskih, cerkvenozgodovinskih ter jezikoslovnih razprav in člankov.

—–

Že Valentin Vodnik je leta 1799 v Kuharskih bukvah zapisal, da ni samo navada, ampak da se tudi spodobi, da ženske kuhajo, moški pa naj s svojim delom, posestjo, izobrazbo in pravičnostjo skrbijo za zaslužek in obstoj družine. To je bila vsakdanja logika v miselnem sistemu, značilnem za konec 18. stoletja. Podoben meščanski način mišljenja o vlogah moškega in ženske pa veje tudi iz številnih bontonov tistega časa. V njih je zanimivo značilno moško, skoraj šovinistično gledanje na ženske, ki hudo podcenjuje njihove intelektualne sposobnosti.

V “Olikanem Slovencu”, knjigi, ki je izšla lpred 150-imi leti, na primer piše, da se z ženskami ne govori o “učenostnih predmetih”, saj se one pač zanimajo le za zabavo in veselje. Tudi o resnih verskih in političnih zadevah se z njimi ne kaže pogovarjati, “saj se jim začne takoj zehati”. V tistih časih je bila namreč ženska opredeljena le z zakonom in družino, to pa je bilo brez dvoma eno izmed ideoloških varoval patriarhalnega gospostva oziroma način vzdrževanja tipičnega meščanskega reda  19. stoletja

—–

Skladatelj MATIJA  TOMC je posebno zaslužen za cerkveno in liturgično petje in glasbo, predvsem v prenovi liturgije po 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Ob rednem dušnopastirskem delu je poleg skladb in priredb narodnih pesmi za Akademski pevski zbor napisal še okoli 1.300 skladb – od krajših pesmic do koncertov in prve slovenske maše “Stopil bom k oltarju”. Rodil se je na današnji dan leta 1899 na Kápljiščih pri Metliki.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov