Umetnostni  zgodovinar  MARIJAN  ZADNIKAR  je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in  slovenskih kartuzijah.

Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.

—–

Na današnji dan leta 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.

—–

Oblikovalec  in  konstruktor  elektronskih  naprav  MARKO  TURK  je na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani začeti študij končal leta 1941 na pomorski akademiji v Bakru na Hrvaškem. Leta 1954 je v Ljubljani ustanovil elektroakustični laboratorij. V njem je načrtoval, oblikoval in izdeloval visokokakovostne elektronske, predvsem merilne naprave in avdio tehniko, posebej pa se je posvetil mikrofonom; v pol stoletja jih je izdelal približno deset tisoč. Delal je omejene serije specifične tehnične opreme za zahtevne uporabnike, konkurenčne vodilnim svetovnim proizvodom.

Oblikovalsko odličnost izdelkov potrjuje vrsta najpomembnejših mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih nagrad. Leta 1965 mu je bila s Prešernovo nagrado priznana vodilna vloga v slovenskem industrijskem oblikovanju, eden njegovih mikrofonov je postal del stalne zbirke Muzeja sodobne umetnosti v New Yorku, izbran pa je bil tudi za sodelovanje na razstavi svetovnega pomena “Industrijsko oblikovanje 20. stoletja”. Marko Turk se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.

—–

Filozof, logik in estetik  FRANE  JERMAN  je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.